Kronologija iraške vojne:

Predsednik VS, nemški veleposlanik Gunter Pleuger, je po posvetovanjih za zaprtimi vrati dejal, da bodo posvetovanja o obeh dokumentih nadaljevali v četrtek, potem ko se bodo veleposlaniki 15 članic VS posvetovali s svojimi vladami. Osnutek je v svetu naletel na različne odzive; ameriško politiko do Iraka v VS za zdaj javno podpirajo le Velika Britanija, Španija in Bolgarija.

Za uspeh resolucije potrebujejo ZDA skupaj najmanj devet glasov članic VS, brez veta Rusije, Francije ali Kitajske. Osnutku nove resolucije so se že v ponedeljek zoperstavile Francija, Nemčija in Rusija z memorandumom o okrepitvi inšpekcij v Iraku, ki ga je podprla tudi Kitajska. Japonska in Avstralija sta resolucijo v torek podprli. Tri države v razvoju, ki so trenutno nestalne članice VS ZN, Kamerun, Angola in Pakistan, še razmišljajo o tem, kaj naj storijo, Sirija in Nova Zelandija pa sta osnutek dokumenta že odločno zavrnili.

Poldrugo uro trajajoč pogovor med nemškim in britanskim zunanjim ministrom, Joschko Fischerjem in Jackom Strawom, v torek v Londonu ni prinesel zbližanja med stališčema Nemčije in Velike Britanije glede iraške krize. "Nasprotujoča si stališča" obeh vlad ostajajo, je po pogovoru poudaril Fischer. Kot je pojasnil, bi morala resolucija VS ZN 1441 "ostati temeljna podlaga", zato nemška vlada zavrača možnost nove resolucije o Iraku, kot to zahtevajo ZDA in Velika Britanija.

Britanski premier Tony Blair je medtem v spodnjem domu britanskega parlamenta dejal, da ima iraški predsednik Sadam Husein zadnjo priložnost, da se razoroži v skladu z resolucijami ZN. Blair je dodal, da Velika Britanija in ZDA zato ne bodo zahtevale takojšnjega glasovanja o predlogu nove resolucije VS ZN. "Tistim, ki trdijo, da hitimo v vojno, pravim, da je preteklo 12 let, odkar je Husein dejal, da se bo razorožil," je poudaril Blair, ki je tudi zavrnil francosko-nemški načrt za mirno razorožitev Iraka. Britanski poslanci bodo sicer v sredo glasovali o podpori vladi pri vprašanju iraške krize, pričakovati pa je, da bo precej poslancev iz vrst Blairovih laburistov vojaški poseg zavrnilo.

Na delovnem obisku v Washingtonu pa se mudi voditeljica nemške opozicijske Krščansko-demokratske unije (CDU) Angela Merkel. V Washingtonu se je zavzela za skupno stališče zahodnih držav v iraški krizi, namesto da se kujejo vedno nova zavezništva med posameznimi državami. "Nič ne bi bilo slabše, kot če bi Sadam Husein razdelil demokratični svet," je poudarila. Samega francosko-nemško-ruskega memoranduma Merklova sicer ni želela komentirati. Obisk Merklove v ZDA je sicer v Nemčiji naletel na kritike iz vrst liberalcev (FDP) in Zelenih.

Za zdaj je jasno le to, da Američani Iraka še ne bodo napadli najmanj do 7. marca, ko naj bi VS obravnaval pisno poročilo vodje Komisije ZN nadzor, verifikacije in inšpekcije (UNMOVIC) Hansa Blixa, ki bo generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu in VS predano predvidoma 1. marca. Takrat bo predsedovanje VS iz rok Nemčije prevzela Gvineja. ZDA nameravajo takoj po razpravi o Blixovem poročilu zahtevati glasovanje o osnutku druge iraške resolucije, pri čemer ima VS za pogajanja okrog njene vsebine sedaj dva tedna časa. Če pa bi bil sprejet francosko-rusko-nemški memorandum, bi bila vojna odložena najmanj za štiri mesece, kar za ZDA ni sprejemljivo.

Ameriški državni podsekretar za nadzor nad oborožitvijo in mednarodno varnost John Bolton je sicer med obiskom v Moskvi zatrdil, da ameriški predsednik George Bush dokončne odločitve o napadu na Irak še ni sprejel. Za uspešno izpolnitev te naloge je po Boltonovih besedah nujno potrebna soglasnost v VS ZN, kar je tudi poglavitni razlog, da so ZDA "okrepile diplomatska prizadevanja za sprejetje nove resolucije ZN".

Washington lahko kar hitro dobi nov razlog za napad na Irak, če Bagdad ne bo izpolnil Blixove zahteve po uničenju raket al samud 2. Blix je v ponedeljek na sedežu ZN v New Yorku dejal, da ne pričakuje nadaljnjih pogajanj z Irakom glede ukaza o uničenju raket al samud 2. Blix je že v petek Iraku poslal pismo in ukazal, da je treba rakete, ki presegajo domet 150 kilometrov, popolnoma uničiti. Irak trdi, da gre za tehnične vidike in da lahko rakete preuredijo na krajši domet, vendar pa je Blix ostal neusmiljen in zahteval, da se mora 1. marca začeti popolno uničevanje raket, njihovih bojnih glav, mehanizmov za vodenje in izstreljevanje ter motorjev. Pogovarjajo pa se lahko le o hitrosti uničevanja.

Po končani prvi zalivski vojni leta 1991 je VS Iraku prepovedal rakete z dometom, daljšim od 150 kilometrov, da iraške rakete ne bi mogle doseči Izraela. Iraške rakete al samud 2, ki jih je Bagdad sicer pošteno prijavil v 12.000 strani dolgem decembrskem poročilu, pa naj bi bile sposobne leteti dlje od 150 kilometrov. Irak sicer skrbi, da bi v primeru uničenja raket ostal brez sredstev za obrambo pred ameriškim napadom. Iraški predsednik Sadam Husein je po trditvah ameriške televizije CBS v ponedeljek dejal, da raket ne bo uničil. Svetovalec Sadama Huseina, general Amir al Sadi, je sicer kasneje sporočil, da Irak še vedno preučuje Blixovo zahtevo.

Turška vlada bo od parlamenta zahtevala, naj za primer vojne v Iraku odobri namestitev 62.000 ameriških vojakov na turškem ozemlju za obdobje šestih mesecev. Predlog naj bi v parlament posredovali še v torek, ta pa bi lahko o njem odločal že v sredo. To je sicer še vedno negotovo, saj se predstavniki Turčije in ZDA še vedno niso uspeli dogovoriti o gospodarski pomoči, ki bi jo Turčija prejela od ZDA v primeru vojne v Iraku. Predsednik turškega parlamenta Buelent Arinc je sicer znova izrazil svoje nasprotovanje namestitvi ameriških vojakov, rekoč, da od vlade ne pričakujejo predloga o tem, temveč predvsem predlog proračuna za leto 2003.

Medtem so ameriške sile začele pripravljati letalsko oporišče v Bolgariji, ki so jim ga tamkajšnje oblasti dale na razpolago za primer vojne v Iraku. Kot je sporočilo bolgarsko obrambno ministrstvo, sta v oporišče Sarafovo ob Črnem morju prispeli dve ameriški vojaški letali z opremo in hrano. Ameriški vojaki so prispeli tudi v Romunijo, ki je prav tako dala ZDA na razpolago svoje zmogljivosti. Slovaška vlada pa je odobrila osnutek sporazuma s Kuvajtom, ki določa pogoje za namestitev slovaških enot, specializiranih za boj proti kemičnemu orožju, na kuvajtskem ozemlju.

Medtem pa iraški tisk ocenjuje, da Bagdad nima druge izbire, kot da prime za orožje in se brani pred morebitnim ameriškim napadom. "Vztrajanje malega Busha, da bo zaobšel voljo mednarodne skupnosti, Iračanom ne pušča druge izbire, kot je obramba svoje države," je zapisal časnik As Saura, ki je v rokah stranke Baas iraškega predsednika Sadama Huseina. Časnik Babel, ki ga vodi Huseinov sin Udaj, pa ZDA obtožuje "obsedenosti s hegemonijo in zatekanjem k orožju".

Inšpektorji ZN so v torek obiskali 14 objektov. Štirje so po podatkih iraškega urada za sodelovanje z inšpektorji povezani z iraškim raketnim programom, obiskali pa so tudi skladišče insekticidov in kmetijsko fakulteto v Mosulu. V Irak pa bodo v nedeljo prispeli strokovnjaki ZN, ki bodo prihodnji teden začeli preverjati, ali je Irak, kot zatrjuje, zares uničil vojaške zaloge bakterij vraničnega prisada in živčnega plina VX.

Iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan je na vrhu Gibanja neuvrščenih v malezijskem Kuala Lumpurju povabil ministrsko delegacijo neuvrščenih v Irak, kjer naj bi se ta prepričala o iraškem sodelovanju z inšpektorji ZN. "Irak je odločen nadaljevati prizadevanja, da olajša delo inšpektorjev," je dodal Ramadan in poudaril, da je Bagdad sprejel resolucijo 1441, ker želi "razkriti ameriške laži". Po prepričanju Ramadana ZDA obtožujejo Bagdad brez dokazov o iraškem orožju za množično uničevanje.

Voditelji držav in vlad članic Gibanja neuvrščenih so sicer ob koncu dvodnevnega vrhunskega srečanja izrazili nasprotovanje vojni v Iraku brez podpore VS ZN, obenem pa zahtevali aktivno sodelovanje Bagdada z inšpektorji ZN za razorožitev. Gibanje, ki združuje 116 držav, poudarja, da bi bil spor v Iraku destabilizacijski dejavnik za celotno regijo in bi povzročil velike humanitarne, politične in gospodarske posledice za vse države sveta.

Ameriška administracija je v ponedeljek v Washingtonu pripravila novinarsko konferenco, na kateri so predstavniki sveta za nacionalno varnost, Pentagona, State Departmenta in Ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID) razložili, kako se pripravljajo na pomoč iraškemu prebivalstvu. Ameriška administracija načrtuje, da bo za nujno humanitarno pomoč Iračanom takoj, ko bo položaj to dovoljeval, namenila za okoli 100 milijonov dolarjev različne pomoči, od hrane, vode in zdravil do odej in šotorov.

V znak protesta proti španskemu stališču do iraške krize je skupina španskih mirovnikov v torek zasedla zaprto poslopje španskega veleposlaništva v Bagdadu. Medtem pa so ameriška in britanska vojna letala bombardirala iraški raketni sistem na severu Iraka, potem ko so Iračani premaknili svoje rakete na območje prepovedi preletov, so sporočili iz evropskega poveljstva ameriške vojske v Nemčiji.