Bagdad za preložitev vrha Arabske lige; v svetu protivojni protesti

Iraška delegacija naj bi že oddala formalno prošnjo za preložitev vrha. Iraški tisk pa danes piše, da naj bi se v vadbene centre po vsej državi odpravilo več tisoč iraških prostovoljcev, ki naj bi se pripravljali na morebiten ameriški napad. Medtem se tudi danes po svetu vrstijo protesti mirovnikov, ki demonstrirajo proti morebitni vojni v Iraku.

Sicer je šestnajst od dvaindvajsetih držav članic Arabske lige danes privolilo v sklic rednega vrha v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk 1. marca, ko naj bi predvidoma razpravljali o razmerah v Iraku in na Bližnjem vzhodu, še navaja AFP. Zunanjim ministrom Arabske lige se na srečanju 16. februarja ni uspelo dogovoriti glede skupne deklaracije, s katero bi preprečili vojno v Iraku, saj te ni želela podpreti kuvajtska delegacija, ki je zasedanje zapustila predčasno.

Podobno kot v zadnjih dneh so tudi danes po svetu potekale protivojne demonstracije. Kakih 100.000 protestnikov se je tako zbralo v maroški prestolnici Rabat in v mestu Mohamedia 65 kilometrov južno od Rabata. V Kairu in Aleksandriji se je na demonstracijah proti ameriški politiki do Iraka zbralo kakih 7500 študentov, medtem ko je demonstracije v tunizijskem mestu Gafsa na jugozahodu države preprečila policija. V nemirih je bilo ranjenih pet ljudi, poroča AFP. Protesti, ki se jih je udeležilo tudi kakih 200 Američanov, Kanadčanov, Avstralcev in Britancev, so potekali še v bližini nepalske prestolnice Katmandu. Posebno obliko protesta pa je izbralo kakih 250 Avstralcev, ki so se proti podpori avstralske vlade ameriški politiki do Iraka na nekem rugbyjskem igrišču slekli do golega, nato pa legli na travo in oblikovali napis Peace Man.

V Manili je protestiralo več deset tisoč Filipincev, ki jim je spregovorila tudi predsednica države Gloria Macapagal Arroyo, sicer goreča zagovornica ameriške protiteroristične kampanje. V svojem govoru predsednica svojega ameriškega kolega Georgea Busha ni omenila, se je pa zavzela za to, da bi se iraški predsednik Sadam Husein odpovedal orožju za množično uničevanje.

V protivojne aktivnosti so se vključili tudi italijanski pacifisti, ki so ta konec tedna skušali blokirati vlake, ki so prevažali ameriško vojaško opremo. Mladi aktivisti, ki ji podpira tudi vojni nenaklonjeno italijansko javno mnenje, so skušali blokirati prihod prvih treh od skupno 26 vlakov v oporišče Camp Darby blizu Pise. To jim sicer ni uspelo, so pa vlake s svojimi blokadami precej upočasnili.

Novi poziv k miru je med današnjo mašo na Trgu Svetega Petra v Vatikanu izrekel tudi papež Janez Pavel II. "Verniki in prebivalci vsega sveta so zaskrbljeni zaradi groženj z vojno," je dejal papež in poudaril, da bi utegnila vojna "vznemiriti ves Bližnji vzhod". "Nikoli ne bomo mogli biti srečni, če si bomo stali nasproti. Prihodnost človeštva ne bo nikoli zagotovljena s terorizmom in logiko vojne," je še menil Sveti oče in katolikom naložil, naj bodo "stražarji miru".

Posledice podpore politiki Washingtona do Iraka vse bolj čuti tudi španski premier Jose Maria Aznar, ki se je v soboto mudil na obisku pri ameriškem predsedniku Bushu na njegovem ranču v teksaškem Crawfordu. Tako so opozicijski socialisti ostro obsodili stališče premiera glede iraške krize in zahtevali, naj se "nemudoma" pojavi pred parlamentom ter pojasni "resnične namene" v konfliktu. Vse manj je Aznarju naklonjena tudi španska javnost. Javnomnenjska anketa, ki jo je danes objavil dnevnik El Mundo, je namreč prvič po Aznarjevem prihodu na oblast leta 1996 pokazala, da je podpora njegovi desnosredinski Ljudski stranki nižja v primerjavi s socialisti. Medtem ko bi na volitvah za prvo glasovalo 38,5 odstotka vprašanih, pa bi socialiste podprlo 40,2 odstotka anketirancev.