Kronologija iraške vojne:

Vodja inšpektorjev ZN za nadzor orožja v Iraku Hans Blix je v pismu, ki so ga v petek izročili iraškim oblastem, zahteval, naj do 1. marca začnejo uničevati rakete z dosegom, daljšim od tistega, ki ga dovoljujejo resolucije Varnostnega sveta ZN. Bagdad se na zahtevo še ni odzval, bo pa njegov odziv verjetno pomemben dejavnik pri odločitvi o tem, ali bo VS ZN sprejel resolucijo, s katero bi odobril vojaško posredovanje v Iraku. Neimenovani predstavnik Pentagona je v petek povedal, da je v Perzijskem zalivu trenutno nameščenih že 210.000 ameriških vojakov. Ameriški državni sekretar Colin Powell pa je v petek dejal, da želijo ZDA pripraviti srečanje z EU o iraškem vprašanju. Dodal je, da bi turški parlament lahko že v začetku prihodnjega tedna razpravljal o namestitvi ameriških sil na turškem ozemlju ob morebitni vojni v Iraku, saj je v pogajanjih med Ankaro in Washingtonom o finančni odškodnini za Turčijo prišlo do napredka. Turški parlament naj bi o namestitvi ameriških sil v Turčiji razpravljal v torek.

Potem ko je ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld v četrtek dejal, da so sile v Perzijskem zalivu že pripravljene na morebitni napad na Irak in da čakajo le še na ukaz ameriškega predsednika Georgea Busha, je neimenovani predstavnik Pentagona v petek povedal, da je v Perzijskem zalivu trenutno nameščenih že 210.000 ameriških vojakov. S prvimi akcijami pa so že začeli pripadniki mednarodne akcije Živi ščit. Kakih 70 evropskih prostovoljcev se je v petek zvečer postavilo okoli tovarne za obdelavo vode 7. april na severu Bagdada v okviru prve operacije Živega ščita, je poročala agencija AFP.

Ankara in Washington sta v soboto nadaljevala prizadevanja za dogovor o namestitvi ameriških sil v Turčiji za morebitni napad na sever Iraka iz Turčije in o ameriški finančni pomoči Turčiji kot odškodnini v primeru vojne v Iraku. Po navedbah turške tiskovne agencije Anadolu sta obe strani pokazali politično voljo za rešitev še odprtih vojaških, političnih in gospodarskih vprašanj, strani pa naj bi že dosegli tudi širši finančni dogovor, ki se vrti okoli 15 milijard dolarjev donacij in posojil.

Vodja turške vladajoče stranke Recep Tayyip Erdogan je dejal, da ZDA še niso pritrdilno odgovorile na turške predloge. Turčija zahteva, da se kurdske uporniške skupine na severu Iraka po koncu morebitne vojne razorožijo, glavne sporne točke pa ostajajo tudi finančna vprašanja odškodnine in vprašanja vloge turških vojakov, ki bodo z ameriškimi sodelovali pri vojaških operacijah v iraškem Kurdistanu. ZDA namreč želijo omejiti vlogo turških vojakov na humanitarne naloge, medtem ko želi turška vojska uživati večjo vlogo.

Španski premier Jose Maria Aznar je v petek zvečer po tamkajšnjem času prispel na teksaški ranč ameriškega predsednika Georgea Busha, s katerim se bosta pogovarjala predvsem o iraški krizi, so sporočili iz Bele hiše. Razpravljala naj bi tudi o novi resoluciji ZN o razorožitvi Iraka, ki naj bi jo ZDA predstavile prihodnji teden. Španski tisk piše, da se je Španija pripravljena podpreti novo resolucijo ZN, ki bi dovoljevala uporabo sile pri razoroževanju Iraka. V nasprotju s stališčem španske vlade zadnje ugotovitve raziskav španske javnega mnenja kažejo povečano nasprotovanje prebivalcev vojni v Iraku; vojni nasprotuje kar 84 odstotkov Špancev, kar je deset odstotnih točk več kot pred tremi tedni.

Japonska in ZDA so se dogovorile za nadaljevanje tesnega posvetovanja pri reševanju kriz v Iraku. Na srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom v Tokiu je japonski premier Džuničiro Koizumi poudaril nujnost mednarodnega sodelovanja in pohvalil prizadevanja ZDA v okviru VS ZN, je poročala japonska tiskovna agencija Jiji Press.

Papež Janez Pavel II. je na zasebni avdienci sprejel britanskega premiera Tonyja Blaira. Obisk je papežu omogočil, da je izrazil svoje odločno nasprotovanje morebitni vojni v Iraku, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Papež je prepričan, da bi vojna v Iraku pomenila poraz za človečnost. Vatikan je prepričan, da ni moralnega opravičila za preventivni napad, izraža pa tudi zaskrbljenost, da bi muslimani vojno razumeli kot križarsko vojno kristjanov proti njim. Blair je po srečanju zatrdil, da še vedno upa na mirno rešitev iraške krize, obenem pa je menil, da je vse odvisno od iraškega predsednika Sadama Huseina.

Nekdanji ruski premier Jevgenij Primakov pa bo na prošnjo Kremlja v soboto zvečer odpotoval na zaupno misijo v Bagdad, so po poročanju moskovskega radia Eho sporočili viri iz urada ruskega predsednika Vladimirja Putina. Sedemindvajset držav Organizacije islamske konference (OIC) pa naj bi se 5. marca v Dohi sestalo na izrednem vrhu o Iraku, so po poročanju agencije AFP sporočili iz sekretariata katarskega predsedstva konferenci.

Zunanji ministri 114 držav Gibanja neuvrščenih se skušajo v Kuala Lumpurju sporazumeti o osnutku deklaracije o Iraku, ki jo bodo v ponedeljek predložili voditeljem držav in vlad, zbranim na dvodnevnem vrhu gibanja. Visoki predstavniki držav članic so medtem že sprejeli osnutek deklaracije, v katerem pozivajo k mirni rešitvi spora, izražajo "resno zaskrbljenost" v primeru napada na Irak, obenem pa vztrajajo, da mora Bagdad pokazati, da se je znebil orožja za množično uničevanje. Kubanski predsednik Fidel Castro, ki je na obisku v Hanoiu, pa je skupaj z vietnamskimi voditelji obsodil morebitni napad na Irak.

Irska vlada je svojim državljanom, ki prebivajo v Iraku, svetovala, naj državo takoj zapustijo zaradi morebitne vojne oziroma terorističnih napadov. Kanada pa je iz Izraela, območja Gaze, Jordanije in Sirije poklicala del diplomatskega osebja, vse državljane, ki so trenutno v regiji, pa pozvala, naj razmislijo o odhodu, je sporočilo kanadsko zunanje ministrstvo.

Nemški notranji minister Otto Schily računa, da bi se v primeru vojne v Iraku lahko povečala nevarnost terorističnih napadov v Nemčiji. "Že danes smo v zelo težkem varnostnem položaju, ki se bo še poslabšal, če bo prišlo do vojaškega spopada," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa za nemški časnik Welt am Sonntag dejal Schily.

V Nemčiji je v soboto več tisoč ljudi protestiralo proti vojni v Iraku. Največji demonstraciji sta potekali v Koelnu in pred ameriškim vojaškim letalskim oporiščem v Frankfurtu, so sporočili organizatorji in policijski viri. Kakih 150 nasprotnikov vojne v Iraku iz Italije je v bližini italijanske Pise več ur zadrževalo vlak z ameriškim vojaškim materialom. Predvsem mladi so se na manjši železniški postaji postavili na tire. Po nekaj urah so se umaknili in vlak je lahko nadaljeval pot proti bližnjemu ameriškemu oporišču Camp Darby.

Predstavniki EU so na srečanju finančnih ministrov in vodilnih mož centralnih bank sedmih industrijsko najbolj razvitih držav (G-7) v Parizu izpostavili, da nevarnost vojne v Iraku škodi svetovnemu gospodarstvu. Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Wim Duisenberg pa je ob tem dejal, da bo osrednja banka zaradi negotovih razmer najverjetneje prisiljena znižati obrestne mere.

Svetovne naftne rezerve so trenutno dovolj velike, članice Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) pa si bodo prizadevale, da v primeru vojne v Iraku v Evropi ne bo prišlo do pomanjkanja črnega zlata, je pred dvodnevnim srečanjem ministrov za energijo EU v grškem Solunu dejal generalni sekretar OPEC Alvaro Silva. Poudaril je, da bo OPEC sodeloval z evropskimi ministri za energijo in Evropsko komisijo z namenom, da bi preprečil morebitno pomanjkanje pri oskrbi z nafto.

Vrednosti osrednjih delniških indeksov na newyorških borzah so porasle že drugi petek zapored, vendar pa prave rasti ne bo, dokler se ne razčisti položaj okrog Iraka. Pričakovanje vojne z Irakom ostaja odločilni dejavnik obnašanja vlagateljev, saj so pričakovanja slednjih začela rasti po ponudbi iraškega podpredsednika Taha Jasin Ramadana za dialog z ZDA.