Zveza NATO dala zeleno luč za zaščito Turčije v primeru vojne v Iraku

Odbor za obrambno načrtovanje, v katerem sedijo veleposlaniki osemnajstih članic, ne pa tudi Francije, je namreč nekaj pred polnočjo prižgal zeleno luč za začetek vojaškega načrtovanja za zaščito te zaveznice, kot so mesec dni nazaj zahtevale ZDA. "Zdaj lahko potrdim, da je 18 zaveznic odobrilo začetek vojaškega načrtovanja," je po 13 ur trajajočem zasedanju odbora dejal generalni sekretar zveze NATO George Robertson. Turčija je odločitev severnoatlantskega zavezništva že pozdravila, Nemčija pa je dala jasno vedeti, da kljub nedeljskemu dogovoru ni spremenila svojega stališča do vojaškega posredovanja v Iraku.

"Solidarnost med zaveznicami je zmagala. Belgija in Nemčija sta cel mesec skupaj s Francijo vztrajali, da je prezgodaj za odločitev o začetku načrtovanja, ker bi to lahko pomenilo zeleno luč za vojaško posredovanje ZDA v Iraku, čeprav si inšpektorji Združenih narodov še vedno prizadevajo za mirno razorožitev države," je dejal Robertson.

Toda pomisleke sta Bruselj in Berlin opustila, ko se je na Robertsonov predlog iskanje rešitve iz Severnoatlantskega sveta (NAC), kjer sedijo veleposlaniki vseh 19 članic, preselilo v odbor za obrambno načrtovanje. Francija v njem ne sodeluje, saj se je leta 1966 odločila za izstop iz vojaške strukture zavezništva.

"Seveda bi raje videli, da bi bila odločitev sprejeta med devetnajstimi članicami NAC. Toda Francija ima svoj pogled, ki ga ima pravico zastopati," je dejal Robertson. "Toda današnji dan je kljub temu izreden, kajti naš signal je jasen: stali bomo ob strani zaveznici, če bo ta ogrožena. To pa še ni korak proti vojni," je poudaril Robertson.

Odbor je prižgal zeleno luč za začetek načrtovanja treh ukrepov: preventivne namestitve radarskih letal awacs v izključno obrambne namene, kot sta nadzor in obveščanje na turškem ozemlju, morebitne namestitve protijedrske obrambe v tej edini zaveznici, ki meji neposredno na Irak, ter morebitne namestitve enot za boj proti kemičnemu in biološkemu orožju.

V izjavi, objavljeni po zasedanju odbora, pa je osemnajst držav članic zavezništva posebej poudarilo, da se njihova odločitev nanaša le na obrambo Turčije in ni vnaprejšnja napoved kakršnegakoli vojaškega ukrepanja zveze NATO ali kakšne druge zavezniške odločitve, prav tako tudi ne ZN. Osemnajsterica je v dve strani dolgi kompromisni izjavi tudi izrekla vso podporo ZN pri iskanju mirne rešitve iraške krize.

Na tak način so članice - predvsem Nemčija in Belgija - lahko storile korak proti preseganju globoke krize, v kateri se je zavezništvo znašlo pred tednom dni, ko so Pariz, Bruselj in Berlin po štirih tednih iskanja soglasja vložili veto na ameriško zahtevo po zavezniški zaščiti Turčije v primeru vojne v Iraku. Za iskanje rešitve prek odbora za obrambno načrtovanje in s tem izločitvijo Francije se zveza NATO ni odločila prvič - dogovor o zavezniški zaščiti Turčije je bil na tak način sprejet že enkrat prej, leta 1991, v času zalivske vojne.

Začetek vojaškega načrtovanja sicer še ne pomeni avtomatičnega uresničevanja predvidenih ukrepov. O tem se bodo na zavezništvu še odločali, prav tako se bodo nadaljevala nujna posvetovanja zaveznic, ki jih je minuli teden na podlagi ustanovne pogodbe zavezništva, konkretneje njenega četrtega člena, zahtevala Turčija. Kdaj, na zavezništvu še niso napovedali.

Zdaj, ko je zelena luč prižgana, bo dogovarjanje teklo hitreje, navajajo diplomatski viri. Na zavezništvu so se sicer reševanja krize konec tedna lotili z velikim zagonom iz več razlogov. Pot jim je odprlo petkovo poročilo vodje mednarodnih inšpektorjev za nadzor nad orožjem za množično uničevanje v Iraku Hansa Blixa, hkrati pa so dogovor želeli imei pred vrhom EU o iraški krizi. Prav tako je NATO želel preseči eno najhujših kriz v svoji 54-letni zgodovini in dokazati, da ni odrinjen na rob.

Temeljnih razhajanj pa zaveznicam ni uspelo preseči, saj je bila Francija iz sprejmanja odločitev izločena, Nemčija in predvsem Belgija pa sta popustili po dolgotrajnih pogajanjih, ko sta dobili v izjavi navedena zagotovila. Da svojih stališč ne spreminja, je danes tako jasno povedala nemška vlada: Berlin še naprej izključuje vojno z Irakom, tudi kot skrajno možnost, zeleno luč na zvezi NATO pa je dal po zagotovilih, da gre le za preventivne ukrepe za zaščito ene od zaveznic in ob jasni podpori članic prizadevanjem ZN. Nemška vlada je tudi navedla, da je glede svoje odločitve o podpori zavezniški zaščiti Turčije čakala na petkovo zasedanje Varnostnega sveta ZN. Podporo Berlina je odločila ugotovitev VS ZN, da je potrebno inšpektorjem nameniti več časa in sredstev.

Turški premier Abdulah Guel je nad odločitvijo zveze NATO izrazil zadovoljstvo in ob tem izrazil prepričanje, da je mirna rešitev iraške krize še vedno možna. Guel je še pozval EU, naj v primeru izbruha vojne zagotovi Turčiji finančna sredstva za pomoč iraškim beguncem, ki se bodo predvidoma množično zatekali v svojo zahodno sosedo. Turški zunanji minister Jasar Jakis pa je napovedal, da njegova država ne bo odprla svojih meja ameriškim vojakom brez dogovora o pokritju stroškov, ki bi jih povzročil napad na Irak.