Kronologija iraške vojne:

Številnim mestom po vsem svetu sta se pridružila tudi Ljubljana in Maribor, kjer se je pohodov za mir udeležilo več tisoč ljudi. Najštevilčnejša zborovanja so bila v Rimu, kjer se je po uradnih ocenah zbralo več kot milijon ljudi, po ocenah organizatorjev pa kar tri milijone. Tudi v Londonu se je po ulicah sprehodilo milijon ljudi, ki nasprotujejo vojni, organizatorji pa ocenjujejo, da jih je bilo vsaj 1,5 milijona. Od milijon do dva milijona ljudi se je zbralo v Madridu in Barceloni, v Berlinu pa preko pol milijona protestnikov. Protesti so pretežno potekali mirno, o spopadih med protestniki in policijo so poročali le iz Aten.

Nasprotniki vojne v Iraku so se zbrali tudi pred sedežem Združenih narodov v New Yorku, tam je bilo okoli 100.000 ljudi, ki jih je med drugim nagovoril južnoafriški škof in Nobelovec Desmond Tutu. Predstavnike protestnikov je sprejel generalni sekretar ZN Kofi Annan. Sicer pa v drugih mestih po ZDA protivojne demonstracije niso bile organizirane.

Na stotisoče ljudi se je po poročanju katarske televizije Al Džazira zbralo v Bagdadu, kjer se sicer prebivalstvo z zbiranjem zalog živil že pripravlja na ameriški napad.

Nasprotovanje vojaškemu posredovanju v Iraku je na ulice Londona po podatkih policije zvabilo preko milijon ljudi, po navedbah organizatorjev pa celo 1,5 milijona. Po poročanju britanskih medijev gre za največje politične demonstracije v britanski zgodovini. Na čelu protestnikov je bil londonski župan Ken Livingstone, ki je ocenil, da je vojna proti Iraku zgolj pretveza za to, da bi ameriška podjetja dobila nadzor nad iraškimi zalogami nafte.

Na največjem zborovanju v Nemčiji po letu 1945 se je v Berlinu zbralo več kot 500.000 ljudi, skupno kakih 100.000 protestnikov pa se je podalo tudi na ulice drugih nemških mest. V Berlinu so nasprotniki vojne v Iraku - med njimi so tudi nekateri nemški politiki - preplavili celotno središče mesta.

V Rimu pa se je po ocenah organizatorjev zbralo rekordnih tri milijone ljudi, ki so izrazili nasprotovanje vojaškemu posredovanju v Iraku. V Rim so prišli z vse Italije s posebnimi vlaki in avtobusi. Ravno župan Rima Walter Veltroni je župane evropskih prestolnic pozval, naj se pridružijo pohodom za mir.

Pozivom k protestom so se množično odzvali tudi Španci. Samo na ulicah prestolnice Madrid se je tako po navedbah organizatorjev zbralo dva milijona protestnikov, 1,3 milijona pa po uradnih podarkih v španski Barceloni, kjer je bilo središče mesta zaradi množice ljudi praktično neprehodno. V španskih pokrajinah Andaluzija in Baskija se je protestov proti vojni množica ljudi udeležila na poziv več sto umetniških in socialnih organizacij ter večjih strank, z izjemo vladajoče Ljudske stranke premiera Joseja Marie Aznarja.

Enega največjih protestnih zborovanj v zgodovini Grčije se je na atenskih ulicah udeležilo 200.000 Grkov. Potem ko je nekaj protestnikov vrglo molotovke v nekaj stavb v središču mesta, se je v proteste vmešala grška policija, ki je v spopadih s protestniki uporabila slozivec.

"Hrvaška ve, kaj je vojna, saj jo je izkusila in je ne želi nikomur", je sporočilo, ki so ga svetu namenili organizatorji osrednjega hrvaškega protivojnega protesta, ki se ga je v Zagrebu udeležilo približno desettisoč ljudi. Na Hrvaškem so demonstracije za mir potekale še v drugih mestih, tudi z namenom, da bi ljudje izrazili tudi svoje nestrinjanje z odločitvijo hrvaške vlade, ki je 5. februarja podpisala izjavo Vilniuške skupine o podpori ameriški politiki glede Iraka.

Prvič po koncu vojne v BiH pa so se združili tudi prebivalci etnično mešanega Mostarja, kjer so Hrvati in Muslimani skupaj protestirali proti vojni v Iraku. Na ulicah Beograda pa se je zbralo približno 200 aktivistov nevladnih organizacij in Beograjčanov, ki so prav tako nasprotovali proti morebitnemu vojaškemu napadu na Irak. O protivojnih demonstracijah pa so poročajli tudi iz makedonske prestolnice, kjer se je zbralo okoli 500 ljudi.

V Parizu se je pohoda proti vojni udeležilo več kot 200.000 ljudi. Protivojne demonstracije so potekale tudi v številnih drugih mestih po državi. Po navedbah organizatorjev se je demonstracij v 72 mestih v Franciji udeležilo kakih 500.000. O množičnih protestih poročajo tudi iz Irske. V prestolnici Dublin se je po navedbah policije zbralo kakih 100.000 protestnikov.

V danski prestolnici Koebenhavn se je pred ameriškim veleposlaništvom po navedbah dpa zbralo več deset tisoč ljudi, ki so na mirnih protestih očitali ameriški administraciji, da želi svoje načrte uresničiti na vsak način in ne glede na trpljenje civilnega prebivalstva. O protestih več desettisočglavih množic poročajo tudi iz drugih skandinavskih prestolnic - Stockholma, Osla in Helsinkov. Več tisoč ljudi se je protivojnih demonstracij udeležilo tudi v Varšavi, Pragi, Moskvi, Budimpešti, Lizboni, Bruslju, Amsterdamu, Bratislavi, Belfastu, Bernu, Luxembourgu in na Dunaju.

Protesti so se najprej začeli v Aziji in Avstraliji. V Melbournu se je zbralo preko 120.000 oseb, ki so nasprotovali predvsem sodelovanju Avstralije v morebitni vojni proti Iraku. Množica ljudi je zbrala tudi v Perthu, Hobardu in Canberri, v nedeljo pa protestne shode pripravljajo še v Brisbaneu, Darwinu, Adelaideu in Sydneyu. Na Novi Zelandiji se je pred poslopjem parlamenta v Wellingtonu zbralo približno 7000 ljudi, približno toliko pa jih je bilo tudi v Aucklandu. Nekaj tisoč protestnikov se je zbralo tudi v pakistanskih mestih, kjer so zahtevali miroljubno rešitev iraške krize, ter zaustavitev ameriškega pohoda proti vojni.

V Južnokorejski prestolnici Seul je več tisoč ljudi izražalo svoje nasprotovanje grožnjam z vojno v Iraku in zahtevalo mirno rešitev severnokorejske jedrske krize. V središču Tokia se je že v petek zbralo več kot 25.000 ljudi, protesti pa so se pred poslopjem ameriškega veleposlaništva v japonski prestolnici nadaljevali tudi v soboto. Tudi na Tajskem so se pridružili mirovnim pozivom celega sveta.

Protesti proti vojni so bili množični tudi na Bližnjem vzhodu. V izraelskem Tel Avivu pa je nasprotovanje vojni v Iraku izrazilo več kot 3000 Palestincev in Izraelcev, ki so skupaj vzklikali slogan Izraelci in Palestinci proti vojni v Iraku. V Damasku se je zbralo več kot 200.000 protestnikov. Zvečer pa so se protesti nadaljevali po mestih v Južni Ameriki, kjer se je ravno tako zbralo na tisoče ljudi.