Množice nasprotnikov vojne proti Iraku preplavile evropska mesta

V Londonu se je pod sloganom Ne v mojem imenu skozi mestno središče po ocenah londonske policije podalo 200.000 ljudi. Organizatorji sicer pričakujejo, da se bo na londonskih ulicah v podporo miru in proti vojni v Iraku zbralo skupno več kot 500.000 ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V Parizu se pohoda proti vojni udeležuje več tisoč ljudi. Na čelu sprevoda je velik transparent z napisom Ne vojni proti Iraku. Pravičnost, mir in demokracija na Bližnjem vzhodu in po svetu. Protivojne demonstracije potekajo tudi v drugih delih Francije, med drugim v Toulousu na jugozahodu države, kjer naj bi se po ocenah organizatorjev zbralo več kot 10.000 protestnikov.

Rim so danes preplavili posamezniki z vse Italije, ki nasprotujejo vojni v Iraku. Nepolitičnega protestna pohoda, ki poteka bod geslom "Ustavite vojno", se v italijanski prestolnici na poziv 450 različnih združenj, med drugim sindikatov, katolikov, protiglobalistov in levice, po ocenah policije udeležuje 300.000 ljudi, medtem ko organizatorji navajajo milijon ljudi.

V središču Berlina se je zbralo od 150.000 do 200.000 ljudi, da bi protestirali proti vojni v Iraku in podprli prizadevanja nemškega kanclerja Gerharda Schroederja za mirno rešitev iraške krize. V nemški prestolnici bosta dejansko dva pohoda, eden bo krenil z vzhodnega, drugi pa iz zahodnega dela mesta, nato pa se bosta združila pred Brandenburškimi vrati. Dogodka se bodo po napovedih udeležili tudi trije ministri iz vladajoče koalicije Schroederjevih socialdemokratov in zelenih, ki se bodo s tem uprli kanclerjevem pozivu, naj se dogodka ne udeležijo.

V španskih pokrajinah Andaluzija in Baskija se je protestov proti vojni množica ljudi udeležila na poziv več sto umetniških in socialnih organizacij ter večjih strank, z izjemo vladajoče Ljudske stranke premiera Joseja Marie Aznarja. V Sevilli se je dogodka udeležil generalni sekretar socialistične stranke, predsednik lokalne vlade Manuel Chaves. Protesti so se že začeli v mestih Malaga, Guernica, Bilbao in Santander medtem ko se bosta najpomembnejša protestna shoda ob 17.00 začela v Barceloni in Madridu.

V danski prestolnici Koebenhavn se je pred ameriškim veleposlaništvom po navedbah dpa zbralo več deset tisoč ljudi, ki so na mirnih protestih očitali ameriški administraciji, da želi svoje načrte uresničiti na vsak način in ne glede na trpljenje civilnega prebivalstva. O protestih več desettisočglavih množic poročajo tudi iz drugih skandinavskih prestolnic - Stockholma, Osla in Helsinkov.

Tudi v središču Aten se je zbralo več deset tisoč ljudi, ki so po mestnih ulicah krenili na pohod za mir, ki jih bo vodil tudi mimo ameriškega veleposlaništva. Začetek protestnega shoda so sicer zaznamovali manjši incidenti skrajnežev, ki so na neko vladno poslopje vrgli molotovke in zažgali nek avtomobil, preden so jih varuhi reda razgnali. Protestni shod sicer spremlja približno 2000 policistov.

Na pobudo približno 30 mirovnih organizacij se je na zagrebškem trgu Bana Jelačiča danes zbralo približno deset tisoč ljudi, ki želijo izraziti svoje nasprotovanje morebitnemu vojaškemu posredovanju v Iraku. Po eni uri, namenjeni predvsem različnim govorom, so udeleženci krenili na protestni pohod, ki je potekal tudi mimo ameriškega veleposlaništva v Zagrebu, dogodek pa je minil brez incidentov. Protestniki so nosili različne transparente, na katerih je med drugim pisalo Bush je pravi diktator, Cezar=Napoleon=Hitler=Bush in Amerika, kaj bi storil Martin Luther King?. Govorniki so pred začetkom pohoda na osrednjem zagrebškem trgu še poudarili, da Hrvaška ne podpira in tudi v prihodnje ne bo podpirala ameriške neumnosti.

Na Hrvaškem demonstracije za mir načrtujejo še v drugih mestih, med drugim v Osjeku, Puli, Splitu, Zadru, Vukovarju in Šibeniku, da bi izrazili tudi svoje nestrinjanje z odločitvijo hrvaške vlade, ki je 5. februarja podpisala izjavo Vilniuške skupine o podpori ameriški politiki glede Iraka.