Kronologija iraške vojne:

Po Blixu in El Baradeju so na zasedanju spregovorili še zunanji ministri članic VS ZN. Ameriški državni sekretar Colin Powell je ocenil kot nezadostna prizadevanja, ki jih je Irak obljubil pri preverjanju svoje oborožitve, medtem ko so v Bagdadu zatrdili, da poročilo dokazuje iraško spoštovanje resolucije 1441 VS ZN, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kot je dejal Blix, so inšpektorji našli le manjše število praznih kemičnih bojnih glav, ki bi jih iraške oblasti morale prijaviti ali pa uničiti. Ob tem je švedski diplomat dodal, da za številne prepovedane snovi nimajo podatkov, kaj se je zgodilo z njimi, čeprav to še ne pomeni, da te snovi dejansko obstajajo. Blix je sicer potrdil, da Bagdad razpolaga z raketami, katerih domet je večji, kot ga dovoljujejo resolucije ZN, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vodja UNMOVIC je tudi poudaril, da je obnovitev inšpekcij "učinkovito pripomogla" k temu, da so izvedeli, kaj je Irak naredil v obdobju od odhoda inšpektorjev decembra 1998 do obnovitve inšpekcij novembra 2002. Inšpektorji so sicer po Blixovih besedah imeli neoviran dostop do objektov inšpekcij. Blix je tudi izrazil dvom v dokaze, ki jih je 5. februarja v VS ZN predstavil ameriški državni sekretar Colin Powell.

Kot je povedal El Baradej, inšpektorji doslej v Iraku niso odkrili dokazov o prepovedani jedrski dejavnosti. Po njegovih besedah inšpektorji sicer ne potrebujejo polnega iraškega sodelovanja, da bi lahko opravili svoje delo. Kot je menil, izkušnje IAEA kažejo, da je možno, zlasti z "vsiljivimi" inšpekcijami, ugotoviti obstoj ali neobstoj programa jedrskega orožja v državi, kjer potekajo inšpekcije, četudi ta pri tem v celoti ne sodeluje. Ob tem je vodja IAEA dejal, da bi takojšne, polno aktivno sodelovanje Iraka pospešilo proces inšpekcij. El Baradej je še napovedal povečanje števila inšpektorjev v Iraku in na sedežu IAEA na Dunaju, ki bodo pomagali ugotoviti, ali je Irak obnovil jedrske zmogljivosti, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Zakon o prepovedi orožja za množično uničevanje, ki ga je v petek sprejel iraški parlament, potem ko je iraški predsednik Sadam Husein izdal ustrezen odlok, je El Baradej označil za "korak v pravi smeri", s katerim bi lahko Irak dokazal svojo pripravljenosti podrediti se obveznostim iz resolucij VS ZN. Bela hiša pa je menila, da je ta odločitev iraških oblasti prišla dvanajst let prepozno.

Po Powellovih besedah "bo moral biti VS ZN v zelo bližnji prihodnosti sicer pripravljen preučiti hude posledice, ki bi lahko doletele Irak, če slednji ne bo spoštoval resolucij ZN". Po mnenju vodje britanske diplomacije Jacka Strawa je "popolna in takojšnja sprememba drže Sadama Huseina nujna, da bi preprečili vojno". Francoski zunanji minister Dominique de Villepin pa je za 14. marec zahteval novo zasedanje VS ZN na ministrski ravni. De Villepin je pred VS ZN poudaril, da "uporaba sile proti Iraku sedaj ni upravičena".

Medtem so se Rusija, Kitajska in Sirija zavzele za nadaljevanje inšpekcij ZN v Iraku. "Inšpektorjem ZN moramo še naprej nuditi vso pomoč," je v VS ZN dejal ruski zunanji minister Igor Ivanov in dodal, da "je čutiti gibanje v pravo smer". Obenem je Irak pozval k okrepitvi sodelovanja z inšpektorji. Ivanov je v petek sicer pisno oporekal argumentom ameriške vlade za vojaški napad na Irak. Ivanov je pismo vodji UNMOVIC Blixu predal neposredno pred začetkom zasedanja VS ZN. V pismu Rusija od točke do točke izpodbija poročilo o domnevnih dokazih, da se Irak ne razorožuje, ki ga je Powell minuli teden predstavil v VS ZN, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Iraški poslanec Mohamed Muzafar al-Adhami je medtem v Bagdadu poudaril, da poročilo dokazuje iraško spoštovanje resolucije 1441 VS ZN. Kot je še dejal, sta poročili Blixa in El Baradeja o misiji inšpektorjev ZN v Iraku "v splošnem objektivni in pošteni, dokazali pa sta tudi, da so Powellove trditve neutemeljene".

V povezavi z Irakom pa se Avstrija medtem sooča s pritiskom zaradi svoje nevtralnosti. Ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld je v četrtkovem govoru v ameriškem senatu Avstriji sicer očital, da povzroča težave z blokiranjem železniškega prevoza ameriških vojakov iz Nemčije v Italijo. Avstrijsko zunanje ministrstvo je v odzivu na Rumsfeldove očitke zapisalo, da Avstrija zaradi svojega mednarodnopravnega položaja ne bo dovolila preletov ameriških letal v svojem zračnem prostoru ali premikov ameriških sil čez svoje ozemlje v primeru, če bi te ameriške enote ali material uporabili za vojaško posredovanje v Iraku. V primeru resolucije VS ZN, ki bi izrecno odobrila vojaško akcijo proti Iraku, pa bi Avstrija znova razmislila o zadevi, je še sporočilo avstrijsko zunanje ministrstvo.

Italijanska vlada pa je ZDA odobrila uporabo svojih zračnih, pomorskih in kopenskih poti v okviru iraške krize, se je izvedelo iz italijanskih parlamentarnih virov. Italijanski obrambni minister Antonio Martino je pojasnil, da je bila ta odločitev sprejeta "na prošnjo ameriške vlade" in spada "v okvir odločitev, ki jih je Italija sprejela v okviru zavezništev in mednarodnih dogovorov".

Papež Janez Pavel II. je medtem med pogovorom s podpredsednikom iraške vlade Tarekom Azizom pozval Irak h "konkretnim dejanjem", ki bi dokazovala pripravljenost iraškega režima spoštovati resolucije ZN. Kot je zapisano v sporočilu za javnost, ki ga je po srečanju prebral tiskovni predstavnik Vatikana Joaquin Navaro-Valls, je Aziz v petek zagotovil, da je iraška vlada pripravljena sodelovati z mednarodno skupnostjo, Sveti sedež pa je vztrajal, da mora Irak spoštovati določila resolucij VS ZN.

Francoski časnik Le Monde je v petkovi izdaji razvrstil evropske države glede na podporo njihovih vlad vojni v Iraku. Med državami, katerih vlade podpirajo ZDA, je naštel Veliko Britanijo, Španijo, Italijo, Nizozemsko, Dansko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Češko, Slovaško, Madžarsko, Slovenijo, Romunijo in Bolgarijo. Med državami, katerih vlade so proti unilateralnemu posegu ZDA, vendar jim nudijo logistično podporo, našteva Irsko, Portugalsko, Belgijo in Turčijo. Proti vojni v tej fazi so po poročanju Le Monda vlade Francije, Nemčije, Norveške, Finske in Grčije. Med državami, katerih vlade nimajo uradnega stališča, ampak čakajo na rezultate inšpekcij, pa časnik omenja Švedsko in Avstrijo. Po drugi strani časnik ugotavlja, da javno mnenje v evropskih državah večinoma nasprotuje vojni v Iraku. V soboto so sicer v več kot 350 mestih po vsem svetu napovedani protesti zoper vojno v Iraku. Organizatorji so prepričani, da bo to največji protivojni protest na svetu.