Kronologija iraške vojne:

Tako naj bi se po pričakovanjih organizatorjev samo v Londonu zbralo okoli pol milijona ljudi, v Rimu okoli milijon ljudi, po vsej Španiji pa celo več milijonov. Eden najbolj množičnih protivojnih protestov naj bi potekal v New Yorku. Množične demonstracije za soboto napovedujejo tudi na Bližnjem vzhodu, in sicer v Egiptu, Jordaniji, Iraku, Siriji, Libanonu, Izraelu in na Zahodnem bregu. Pohoda za mir in proti vojni v Iraku bosta tudi v Ljubljani in Mariboru.

V New Yorku, nekaj sto metrov od sedeža Združenih narodov, naj bi se demonstracij pod geslom Združeni za mir in pravičnost udeležilo več stotisoč prebivalcev severovzhodnega dela ZDA. Med udeleženci zborovanja, ki ga bo bo organizirala zveza kakih 200 mirovnih društev, naj bi bile po napovedih organizatorjev tudi številne slavne osebnosti, med njimi južnoafriški nadškof Desmond Tutu ter ameriški igralci Harry Belafonte, Danny Glover in Susan Sarandon, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Britanski organizatorji, ki v Londonu pričakujejo najmanj 500.000 protestnikov, menijo, da bo to veliki udarec militaristično nastrojenemu britanskemu premieru Tonyju Blairu, najzvestejšemu zavezniku ameriškega predsednika Georgea Busha in njegovi vojni kampanji.

Protivojnih demonstracij v Rimu naj bi se na poziv kakih 500 mirovniških, katoliških, sindikalnih in levičarskih združenj udeležilo okoli milijon ljudi, sicer pripadnikov različnih strank, skupin, ki se bojujejo proti globalizaciji, in seveda posameznikov. Čeprav je vlada Silvia Berlusconija prepovedala izobešanje zastav, kot je zastava miru, na javnih zgradbah, te že visijo na mestnih hišah Rima, Firenc, Genove in na nekaterih pokrajinskih upravnih sedežih. Firenški župan Leonardo Domenici, ki ne namerava umakniti zastav z mestne hiše, je dejal, da ustava ne prepoveduje miru, zato se sprašuje, kako lahko Berlusconi proglasi zastavo miru za zasebno zastavo. Domenici se še sprašuje, ali je mir zasebna ali univerzalna stvar.

Poleg tega je v Italiji še vedno odprta razprava o televizijskih prenosih demonstracij. Opozicijska leva sredina namreč od državne televizije RAI zahteva neposredni prenos, medtem ko večinska desna sredina nasprotuje takemu prenosu, saj bi lahko po njihovem mnenju vplival na parlamentarno odločitev o stališču vlade do iraške krize. Italijanska vlada je doslej sicer izražala podporo politiki Bele hiše do iraškega konflikta.

Tudi okoli 40 španskih sindikatov, političnih strank, nevladnih organizacij in drugih združenj je skupaj pozvalo Špance, naj se udeležijo 57 mirovnih shodov v večjih mestih po vsej državi v podporo nasprotovanja vojni v Iraku.

V Franciji so demonstracije predvidene v Parizu in v več deset drugih podeželskih krajih na pobudo levice, sindikatov in drugih združenj. Organizatorji pričakujejo več deset tisoč udeležencev v Parizu in več sto tisoč v ostalih francoskih krajih, poroča AFP.

V Nemčiji naj bi se v prestolnici Berlin zbralo več kot 80.000 ljudi iz cele Nemčije, po pričakovanju organizatorjev pa bo to največje mirovno zborovanje po množičnih demonstracijah v 80. letih, še poroča AFP. Demonstracije naj bi se začele ločeno v vzhodnem in zahodnem delu Berlina, udeleženci pa naj bi se nato mirno sprehodili do znamenitih Brandenburških vrat, kjer naj bi se združili. Nemci naj bi s protesti v Berlinu še dodatno potrdili množično zavračanje vojne v Iraku - tej po rezultatih zadnjih javnomnenjskih raziskav sicer nasprotuje kar 71 odstotkov nemških državljanov.

V Dublinu organizatorji pričakujejo kakih 20.000 protestnikov, tudi v nevtralni Švici predvidevajo proteste, ki bodo potekali pod sloganom "Ne vojne v Iraku - Ne krvi za nafto." Mirovne shode med drugim organizirajo še v Avstriji, Belgiji, na Nizozemskem, Češkem, Poljskem in Slovaškem.

Globalnim protivojnim protestom se bodo pridružili tudi na Balkanu. Kakšnih trideset društev hrvaških mirovnikov, zbranih v civilno pobudo "Dovolj je vojn" za soboto napoveduje mirne protivojne demontracije v Zagrebu, Osijeku, Pulju, Splitu, Zadru, Vukovarju in Šibeniku. V makedonski prestolnici Skopje bodo protesti v organizaciji Helsinškega monitorja potekali pod geslom Nasilje je zadnji izhod za bedake.

Kljub temu, da so protesti v Egiptu prepovedani že od leta 1981, naj bi se demonstracij proti vojni udeležilo več tisoč ljudi. Glavna protivojna zborovanja so sicer napovedana v egiptovski prestolnici Kairo. V Jordaniji k protestom poziva opozicija, ki pričakuje, da se bo v glavnem mestu Aman zbralo kakih 10.000 ljudi. V Bagdadu naj bi se skupina 46 mirovnikov z vsega sveta v soboto dopoldne podala na miren pohod po ulicah mesta, v rokah pa naj bi nosili transparente z napisi Inšpekcije da, vojna ne. V Libanonu in Siriji bodo na protestih proti iraški vojni izrazili tudi nasprotovanje zasedbi palestinskih ozemelj. Množične demonstracije so po poročanju AFP napovedane tudi v Izraelu in na Zahodnem bregu.

Številni protestni shodi so predvideni tudi v Južnoafriški republiki, kjer sta se predsednik Thabo Mbeki in nekdanji predsednik Nelson Mandela v svojih govorih ostro uprla napadu na Irak.

Poleg tega so protestni shodi predvideni v ruskih, avstralskih, južnoameriških in severnoameriških mestih. Tako v mirnem shodu po ulicah San Francisca organizatorji pričakujejo več kot 100.000 mirovnikov.