Anarhistični portal


1. ataturk 1.4.2009	lep pozdrav vsem skupaj kakšen sistem je to, ki v času krize dopušča metanje hrane stran? mnoga podjetja prehrambene izdelke držijo do zadnjega roka. čeprav je večina hrane dobra še nekaj dni, jo potem peljejo na odpad. kako je možno, da mip potem, ko so hladilnicam ukinili elektriko, mesa, ki bo kratkoročno končalo na odpadu in delno v predelavi za pasjo hrano, ne deli zaposlenim in drugim? in kakšen sistem je to, ki dovoljuje pohlepnim bankam in posameznikom hitro spreminjanje lastniške strukture v rokah peščice ljudi? kakšen sistem je to, kjer je po zadnjih dogodkih sploh možno rapravljanje o tem, da ima od ukrepov za stabilizacijo istrabenza morda še največ koristi prav finančni oligarh (aka tajkun) bavčar? ljudi, ki jim takšen razvoj dogodkov ni všeč, je kar veliko. razpršeni smo od anarhizma, libertarnega marksizma do fašizma, od new agea do libertarnih materialistov, od plemenitih aristokratov do sindikalistov, od zaposlenih do brezposelnih. predlagam, da se čim več govori o teh zadevah, za katere politični sistem liberalne demokracije nima posluha. vsem naštetim skupinam predlagam, da na svojih spletnih straneh in preko drugih sredstev pritisnejo na vlado in bogate lastnike, da bodo omogočili nujno potrebno spremembo v delovanju sistema. nekateri predlogi za razpravo: takojšnja delitev mesa iz mip-a med preproste ljudi in na rk, karitas in druge dobrodelne organizacije, lahko tudi med anarhiste, fašiste in druge politične skupine, ki bodo poskrbele za redistribucijo takojšnja sprememba zakona ali vsaj spremenjena praksa v zvezi z ravnanjem s hrano na sploh. zadnji dan roka za hitro pokvarljivo robo bi morali biti izdelki pocenjeni za 50 ali več odstotkov. neposredno po preteku roka je večina izdelkov vsaj kratek čas še užitna. v tem primeru bi morali dopustiti takojšnjo delitev brez prodaje in z opozorilom, da je rok ravnokar pretečen. same prodajalne, lahko pa tudi rk, karitas, anarhisti, fašisti ali drugi nacionalisti in druge politične skupine bodo poskrbele za redistribucijo. vsem ''tajkunskim poslom'', kjer pride do kupovanja delnic z zavarovanjem posla z vrednostjo samega podjetja, je potrebno radikalno pristriči peruti. država mora z dekretom, zakonom ali kako drugače pri vseh pojavih tajkunizacije odrediti lastninjenje podjetja s strani bank upnic samo do višine dolga, a maksimalno le do ravni deleža, ki ga ima/ je imel nek tajkun v podjetju. ostali dolg morajo banke izterjati od finančnega ex-oligarha, ker mora samo on sam in nihče drug odgovarjati za svoje početje. če banke ne sprejmejo lastništva, se šteje, da nimajo več terjatev do podjetja, kajti one same odgovarjajo za svoje slabe posle. lastniški delež pripade državi. če banke dolga ne morejo v celoti poplačati z vrednostjo lastništva in z dodatnimi terjatvami do oligarha, gre to v njihovo lastno izgubo, ravno zaradi dejstva, da one same odgovarjajo za svoje slabe posle. lastniki bank naj potem sami ugotavljajo kateri financar v banki jih je oškodoval in kaj lahko ukrepajo proti njemu, v prihodnosti pa naj premislijo v kake posle se spuščajo. v primeru, ko ne bo finančne krize, je potrebno tajkunizacijo z zavarovanjem dolga z vrednostjo podjetja preprečevati tako, da se v državi sloveniji novi lastniški delež visoko obdavči, obenem pa se sprejme zakon, po katerem so terjatve domačih ali tujih bank do podjetja v tem primeru nične, in da jih je potrebno terjati od samega oligarha, ne pa od podjetja. materialna blaginja je zgolj eden od vidikov blaginje. kljub temu je ta vidik pomemben. materialna blaginja je vedno rezultat ustvarjalnosti in ustvarjanja. zaradi tega morajo oblasti pričeti subvencionirati razvojne oddelke močnejših gospodarskih družb in dajati dodatne davčne olajšave za podjetja z delujočimi patenti. samo od ustvarjenega je možno deliti. danes moramo pogoltniti sadove preteklih let in poskrbeti, da bomo lahko v prihodnosti sploh kaj delili. to pa je v razmerah neoliberalizirane evrope, ki nam vsiljuje nelojalno konkurenco, možno samo s povečano lastno ustvarjalnostjo. a ma kdo kakšen predlog, kako vplivati še na samo evropo, da se omeji v svoji prikriti neoliberalni zasnovi? razen vseevropske splošne stavke in zasedništva produkcijskih lokacij sploh ne vidim rešitve. ampak kako kaj takega glomaznega organizirati?

2. carpathian 1.4.2009	visokoleteči cilji :)

3. Neznanec/ka 9.4.2009	Nekaj se pa le premika