Anarhistični portal

1. Neznanec/ka
19.2.2005

Živalska zgodba:

Eksperiment z opicami: opice so živele v nekakšni komunistični patriarhalni monarhiji: vse so si delile, imele pa so hierarhijo samcev. Znanstveniki so jim podstavili eno samo pomarančo, zaprto v steklenici. Vse opice so hotele imeti pomarančo. Pričele so se pretepati, postale so skregane. Opičji rod se je sesul.

Človeška zgodba:
http://www.ethnos.skuc.org/Vsebina/Mediateka/Besedila/Gasper_Kralj/indijanci/indijanci.htm (Gašper Kralj)

''Ob prvem obisku v Mehiki sem več tednov preživel v zapatistični vasi, kjer sem imel nalogo zapisovati premike vojaških enot. Med zapatiste v Chiapasu sem vstopil na njihovo pobudo po vzpostavitvi mreže mirovnih taborov za informiranje o ofenzivi mehiške vojske, da bi z mednarodnim pritiskom na vlado zmanjšali teror države nad Indijanci. Po preletu nekega vojaškega letala sem, kot običajno, zapisal tip letala, uro in smer preleta. Tisti dan ob meni ni bilo izbrane vaške mularije, le deček, ki se je zagledal v moj kuli. Podaril sem mu pisalo in malček je stekel iz kolibe, držeč plastično čudo nad glavo. Le nekaj minut zatem so bili pri meni vsi njegovi vrstniki in vrstnice. Kasneje so mi pojasnili, da individualna pomoč (lahko le en podarjeni kuli) v kolektivno organiziranih vaških skupnostih ne pomeni le kršitve kodeksa, po katerem je postopek dovoljen le takrat, ko gre za darilo vsem vaščanom - v tem primeru je potrebna privolitev sveta vaških starešin, tako imenovanega Sveta dobre vlade - pač pa je v nasprotju predvsem z navadami ljudi, te pa so trdovratnejše od vseh formalnih pravil. Zato indijanski kmetje v baznih skupnostih ne sprejemajo pomoči, vsaj ne takšne, kot jo imamo zavedeno v zahodnjaških kategorijah, kjer jo za tako imenovani "tretji svet" - še en evrocentrični koncept - običajno spremlja pridevnik humanitarna, vezana pa je predvsem na dvojno krščansko moralo slabe vesti in darovanja''

Možgani.