Anarhistični portal

1. Neznanec/ka
19.2.2005

Vse, kar ste si želeli vedeti o kapitalističnih svinjah
(Tomaž Štih, 01.09.2004)

http://www.libertarni-klub.org/dyn/lk_blog.php?clanek_id=97

Revščina ni moralna vrednota.
-- Milan Kučan, 1989

Kako nas je že v zanosu, ko je s slike na zidu učilnice na nas še strogo gledal maršal, učila naša učiteljica? Premožni so zli; več kot imajo, bolj grabežljivi so. Ste pozneje v življenju kdaj podvomili v to "resnico", ali pa je postala sestavni del vašega vrednostnega sistema?

Se zavedate, da bi si na podlagi takšnega vrednostnega sistema povprečen Etiopec, ki bi opazoval Slovenca v socialni stiski, o njegovem pehanju za tako nepotrebnim luksuzom, kot je družinski avtomobil nižjega cenovnega razreda, ustvaril enako negativen in napačen vtis?

Človek je ustvarjalno, radovedno in duhovno bitje. To so tiste lastnosti, ki so iz nas naredile gospodarje planeta in nas popeljale iz votlin do zvezd. Malo homo sapiensov si v življenju želi stati na mestu. Glasbenik si želi, da bi bila njegova naslednja melodija še bolj resnična od prejšnje, zdravnik si želi rešiti človeška življenja, ki jih pred desetimi leti ne bi mogel, novodobnik želi doseči višji reiki. Naša človeška narava nam narekuje željo po premagovanju samega sebe, po spoznanju, po ustvarjalnosti in iskanju sreče.

Ta želja nas zgodaj v življenju pripelje do spoznanja, da je za vsako rast potreben določen napor. Da bi vratar manjše tovarne postal varnostnik predsednika države mora opraviti zahtevne tečaje in dokončati potrebno šolanje. V svojo rast mora nekaj vložiti; nagrada pa je bolj ustvarjalen poklic, ki nudi več izzivov.

Tisti redki, ki ustanovijo podjetje in v tržnem boju preživijo s tem ne prenehajo biti ljudje. Le njihovi izzivi prerastejo naše. Lastniku podjetja z dvema zaposlenima je izziv razširiti podjetje na šest zaposlenih; lastniku podjetja z dvajset tisoč zaposlenimi pa razširiti podjetje na šestdeset tisoč zaposlenih.

Če se prvi in drugi nikoli ne srečata, se prvemu zazdi, da si drugi želi zaslužiti nerazumno veliko denarja; toliko, kolikor ga v življenju ne bo uspel porabiti. Ampak v resnici obeh ne žene pohlep po denarju. Denar ni njuna resnična motivacija. Denar je njuno sredstvo za zadovoljevanje tistega najbolj človeškega v vsakemu izmed nas - radovednosti, ustvarjalnosti in duhovne rasti. Razlika je le, da morata, da bi dosegla svoje cilje v to vložiti različno - in od tod izvirata njuni različni percepciji o tem, koliko v življenju potrebujeta.

Vrednostnega prepada med premožnimi in revnimi ni; je le nerazumevanje. Niti premožnost, niti revščina sama po sebi nista vrednoti, sta premoženjsko stanje. Resnična vrednota je človeškost v vsakemu izmed nas; kdor jo premore je bogat, kdor ne, je reven. Učiteljica nam je povedala pol resnice, ko je dejala, da: "denar ne naredi človeka." Pozabila je dodati: "tudi revščina ga ne."