Anarhistični portal


1. Neznanec/ka 16.8.2004	Anarhija naj bi bila ureditev, organizacija družbe, ki bi temeljila na odsotnosti hierarhije in prisile. O vseh ključnih zadevah naj bi se odločalo dogovorno, iz človeške množice. Iz človeške množice naj bi izvirala sposobnost nadzora nad delovanjem ''izvršiteljev'', nekakšnih uradnikov z dogovorno dodeljenimi ''pooblastili''. Iz tega izhaja več paradoksov: 1) Dogovorno odločanje je problematično, ko je zastavljeno na širši ravni. Zadeva sicer deluje na nivoju družine, vaške srenje in preproste (zlasti kmečke) družbe. To je dokazala španska revolucija in to dokazuje tudi zapatistična družba. Tudi tu pa obstaja pridržek- začetna evforija in vojaška ogroženost ljudi navajata k spuščanju ega; zato lahko anarhistične skupnosti funkcionirajo v prvi generaciji, v drugi pa se bodo pojavile težave. Čimbolj je neka družba kompleksna, tembolj dolgotrajno, nepregledno in ENERGIJSKO POTRATNO je dogovorno usklajevanje in nadzorovanje. Mnogi kompleksnejši samoupravni kibuci propadajo (bolje rečeno samoupravnost kibucov propada), propada samoupravnost Mondragona... lahko si zamislimo, kako bi stvari izgledale na širše zastavljeni ravni. 2) Nezaupanje do avtoritete je pretirano. To se vleče že od Boetija oziroma vsaj od Diderota. Saj vemo, tudi dober vladar je slab vladar, to pa da zato, ker dobri vladar razvaja, uspava ljudi, in ko pride slab vladar, izkoristi priliko za vsiljenje nadvlade. Vladanje in prilastitev oblasti po mojem nista sinonima. Anarhisti imajo prav, ko grajajo vključujoče vladanje, ki je vladanje s prilaščanjem, vladanje iz sebe, kar je zgodovinski sinonim za državo, kjer so si sposobni ljudje skušali prilastiti čimveč vpliva predvsem za potrjevanje samih sebe. Po mojem je izziv človeške evolucije v tem, da se naučimo spuščati svoj ego in se odpirati blagosti, spokojnosti. Celo znanstveno dokazano je, da čustvena nihanja in bolezni izvirajo iz sebičnosti. Tudi interes sposobnih ljudi (kajti za osvojitev oblasti potrebuješ takšno ali drugačno sposobnost, če ne drugega, vsaj voljo) je, da so čimbolj pomirjeni s seboj. Če ne verjamete v hierarhijo, si poiščite kakšnega yogija ali qigong mojstra, da ugotovite kaj je to NESEBIČNA HIERARHIJA. Navsezadnje si oglejte lastno hierarhijo- kako visoko cenite Proudhona, Kropotkina, Tolstoja in druge. Na nivoju nesebične ARISTOKRACIJE izgine problem nezaupanja vladarju, ki je sam SLUŽABNIK za svobodo. 3) Seveda današnji človek še ni pripravljen doseči tega nivoja. Zato JE POTREBNO NAPREDOVATI POSTOPNO, preko evolucij in revolucij v posameznih ljudeh. Za ta čas moramo vedno znova najti neko kombinacijo med DRŽAVO in spontanimi združenji (GIBANJA, CIVILNA DRUŽBA). 4) V nasprotnem primeru pretiravamo, naravna posledica pa je groba REAKCIJA. Pretiravanje je znak histerije in to velja tako za francosko revolucijo, kot za zaplankano reakcionarno restavracijo, velja pa tudi za komuniste in anarhiste. Anarhisti se s svojo nezaupljivostjo do vodenja, prepuščanja, sami odrekate morebitnim koristim takega stanja. Predstavljajte si, da se petletni otrok odpove svojim staršem, čeprav ti recimo sploh niso nasilni. Kako bo preživel? Sposobnim staršem vendar lahko zaupamo. Obenem pa se moramo tudi sami izgrajevati. Okolje- geni- samokativnost, nam pravijo psihologi. Če smo pretirano uporniški, lahko deželo pahnemo v uničenje. Reakcije v okolju s svojim neznanjem prožimo tudi sami! Če si želimo postati ''bratje in sestre'', si moramo dvigniti sposobnosti. 5) Kdo je v množici bolj enak? Večina anarhistov sanja o enakosti. Ljudje pa smo si različni. Nekdo ima IQ 80 in drugi 120, nekdo je priden, nekdo len in tako naprej. ENAKOST glasov JE ILUZIJA, saj imajo ljudje različno močne energije. Določeno stopnjo enakosti lahko dosežemo samo, če si dvigujemo sposobnosti (znanje, energijske sposobnosti, duševno uravnovešenost), saj bolj enaki med seboj komunicirajo bolj diplomatsko in subtilno. Če bi se družba dvignila, bi imeli od tega korist tudi reveži in sploh ljudje z nižjimi sposobnostmi, ker bi elita, aristokracija znala obvladovati svoje uničujoče energije in bi bila zato do manj sposobnih bolj BLAGA, POKROVITELJSKA, pripravljena predajati znanje o krepitvi sposobnosti. 6) Če iluzijo o enakosti pustimo za seboj, šele pridemo do možnosti SVOBODE ČLOVEKA. Svoboden je tisti človek, ki je srečen. Pomislite, da so nekateri srečni v materialno ubožnih razmerah, drugi pa so nesrečni kljub materialnemu bogastvu, lepim partnerjem in pridnim otrokom. Je nemir sreča? Je evforija (sledi ji seveda večja ali manjša depra) sreča? Je sreča to, da imamo v podzavest zatlačeno, potlačeno vse živo, da lahko samo čakamo, kdaj bo iz nas izbruhnilo. Kakšna morala je pluvanje po ''ta zgornjih'', se jezimo nanje. Kdor to počne, se zastruplja, uničuje. Naredi se za nesposobnega (sposobnega pa za neumnosti) in sebičnim oblastnikom prihrani čas in energijo, torej jim sam daje potuho. Kako lahko potem nekdo obsodi družbeni red, ki ga vendar podpira? 7) Svoboden je torej tisti človek, ki druge ljudi SPREJEMA. Sprejemati moramo druge ljudi kakršni so, saj se v nasprotnem primeru uničujemo. Če se npr. razjezimo na direktorja, škodimo najprej samim sebi. Če smo žalostni, ker nas je partner prevaral, kaznujemo najprej same sebe. Če nam ni všeč, da se dva moška javno poljubljata, jih gremo lahko pretepst- toda krutost kaže najmanj na bolezensko čustvo srca in torej najprej ugonabljamo same sebe. Če se kdo ustraši neke osebe, prav tako najprej škodi sebi. STRAH je oblika nesposobnosti in razvajenosti, verjetno pa je tudi največja potuha sposobnim ljudem, da izkoriščajo bojazljive, se počutijo pomembne in bildajo svoj ego. Ob svojem času bodo dobili svojo bolezen ali kak drug test, strahopetec pa se lahko vpraša kaj je narobe z njegovo moralo. Celo nesreče kažejo, da je z nami nekaj narobe. Ljudje z intuicijo se bodo nesrečnim situacijam izognili, NESREČNI LJUDJE PA RINEJO V NESREČE. 8) Sprejemanje ne pomeni pasivizacije. Šele KDOR SPREJEMA, je lahko POLNO AKTIVEN. Žalost, strah, jeza itd. nas namreč v resnici hromijo. Kdor tega ne verjame, naj se poduči o raziskavah možganov- vrhunski športniki in kreativni ljudje dosegajo najboljše rezultate, kadar se iz stresnih beta valovanj spustijo vsaj na alfa nivo. Tam pa teh čustev ni. Tam so vrata prave sreče. 9) Sprejemanje ne pomeni že spoštovanja. SPOŠTOVANJE si zasluži človek, ki zna spuščati svoj ego, ki nas zato lahko poduči in nam nudi sposobnosti, ki si jih pridobivamo z vztrajnostjo, aktivnostjo in blagimi možganskimi valovi. Kljub temu pa se moramo naučiti sprejemati vsakogar: buržuja, vladarja, anarhista, ateista, kabalista, Arabca, invalida, očeta, lenuha itd Anarhizem je torej po liberalizmu druga velika herezija ideje o svobodi. Liberalizem kot anarhizem sta preveč nepopolna sistema, da bi lahko odprla veliko pot k ''svetlobi''. Ta velika pot je lahko sestavljena samo iz malih poti različnih ljudi, ki duhovno napredujejo in postajajo srečni. Kdo ve, kje se bo ta Pot končala.

2. peace 17.8.2004	Tisti ki je to napisal se je res potrudil! Da potrebujem vlado; mogče sam si povedu da imajo ljudje različne žejle potrebe, lasnosti in IQ glih zato bi bilo potrebno da bi bili v prlamentu različni ljudje ker na žalost ne morejo najpametnejši (tisti ki jih zanima le denar) vedeti za potrebe drugih. Zato bi bilo potrebno v prlament dati ljudi različnih nivojev. Kar se tiče politikov bi npr. boralo na kmetiskem ministrstvu moralo biti zaposleno tako nekaj kmetov kot tistih ki se poznajo le na diagrame. ( tako bi moralo biti povsot) nemore negdo odločati kako naj neki zgleda, deluje, brez da bi bil; sam obiskoval ta kraj ali pa delav tam. Ljudje se zadne čase ne zavedajo zakaj ŽIVIJO otrokom se že v mlčadosti(šoli) ubije v glavo da je vse odvisn le on njihovih ocen in ospeha in ljudje ubistvo za to živijo, da bojo prišli čim višje hkrati pa pozablajo da živimo zato da, da se zabavamo, delamo to kar nam paše in si ostvarimo družino (naredimo potomca, lahko tudi več potomcov) Kar se tiče da Anarhija ne more obstajat bi se lahko reklo tudi da demokracija ne more obstajat ker 100% demokracija je Anarhija. Res je da čista anarhija nikoli ne bo mogla obstajat ker vedno se je treba ozerat še na ostale in se komu tudi malo prilagoditi.Če ozamemo za primer držino; vedno so kakšni problemi, preperi, razična mnenja zaradi katerih se kregamo ampak nobena družina nikoli nebi obstajala da bi delovala na anarhiji. Noben ne more delati samo to kar se mu ,da saj ste sami rekl da smo razumna bitja. ampak tudi nobena družina ni prov srečna če ima strogo določena pravila in zato lahko prihaja še do večjih nasproti, Najbolj pa je očitno da se člani družine počasi začnejo odaljevati drug od drugega, Anarhija lahko obstaja samo med določenimi ljudmi ki so pripravleni na to. Kukr opažam so anarhistične skupine zelo razdeljene v njih so ljudje kateri imajo dosti skupnih lasnosti. L.P. Domen

3. Neznanec/ka 30.8.2004	>imajo ljudje različne žejle potrebe, lasnosti in IQ glih zato bi bilo potrebno da bi bili v prlamentu različni ljudje ker na žalost ne morejo najpametnejši (tisti ki jih zanima le denar) vedeti za potrebe drugih. Zato bi bilo potrebno v prlament dati ljudi različnih nivojev. To sploh ni pomembno- pomembno je, koliko so ljudje sposobni presegati sebičnost. V posredni demokraciji je logično, da se v ospredje prerinejo sposobnejši (v takem ali drugačnem smislu), kar pomeni apriori neko aristokracijo. Kar ti predlagaš, je neke vrste korporativizem (črni, rdeči zeleni bananasti in riževi imajo vsak svojega delegata/predstavnika), ki se lahko hitro prevesi v Mussolinijevsko enoumje ali pa v anarhistično zablodo. >nemore negdo odločati kako naj neki zgleda, deluje, brez da bi bil; sam obiskoval ta kraj ali pa delav tam. No, imeti mora vsaj nek uvid ali feeling... To bi po mojem zadostovalo. Danes s tvojim razmišljanjem ne pridemo daleč- svet je postal preveč zakompliciran. >Ljudje se zadne čase ne zavedajo zakaj ŽIVIJO otrokom se že v mlčadosti(šoli) ubije v glavo da je vse odvisn le on njihovih ocen in ospeha in ljudje ubistvo za to živijo, da bojo prišli čim višje hkrati pa pozablajo da živimo zato da, da se zabavamo, delamo to kar nam paše in si ostvarimo družino (naredimo potomca, lahko tudi več potomcov) Žal je to res. >Kar se tiče da Anarhija ne more obstajat bi se lahko reklo tudi da demokracija ne more obstajat ker 100% demokracija je Anarhija. Res je da čista anarhija nikoli ne bo mogla obstajat ker vedno se je treba ozerat še na ostale in se komu tudi malo prilagoditi. Po mojem je anarhija dovršena oblika starogrške demokratije. Oboje je pravzaprav na isti skali, le intenziteta je različna- oboje pa je herezija svobode. >družina ni prov srečna če ima strogo določena pravila in zato lahko prihaja še do večjih nasproti, Najbolj pa je očitno da se člani družine počasi začnejo odaljevati drug od drugega, To je lahko tudi koristno, saj se čistijo odnosi. >Kukr opažam so anarhistične skupine zelo razdeljene v njih so ljudje kateri imajo dosti skupnih lasnosti. Zanimivo.

4. peace 2.9.2004	>>imajo ljudje različne žejle potrebe, lasnosti in IQ glih zato bi bilo potrebno da bi bili v prlamentu različni ljudje ker na žalost ne morejo najpametnejši (tisti ki jih zanima le denar) vedeti za potrebe drugih. Zato bi bilo potrebno v prlament dati ljudi različnih nivojev. >To sploh ni pomembno- pomembno je, koliko so ljudje sposobni presegati sebičnost. V posredni demokraciji je logično, da se v ospredje prerinejo sposobnejši (v takem ali drugačnem smislu), kar pomeni apriori neko aristokracijo. Kar ti predlagaš, je neke vrste korporativizem (črni, rdeči zeleni bananasti in riževi imajo vsak svojega delegata/predstavnika), ki se lahko hitro prevesi v Mussolinijevsko enoumje ali pa v anarhistično zablodo. Kaj pa je pomenbno. Sej je vseeno ali v anarhistično zablodo al pa v borbo za kapital (sej ni važn če gdo strada važn da mamo mi jahto). > >>nemore negdo odločati kako naj neki zgleda, deluje, brez da bi bil; sam obiskoval ta kraj ali pa delav tam. >No, imeti mora vsaj nek uvid ali feeling... To bi po mojem zadostovalo. Danes s tvojim razmišljanjem ne pridemo daleč- svet je postal preveč zakompliciran. >Anarhistične navade, živlenje, rasporeditev časa bi se zelo razlikovala od današnega. >>Ljudje se zadne čase ne zavedajo zakaj ŽIVIJO otrokom se že v mlčadosti(šoli) ubije v glavo da je vse odvisn le on njihovih ocen in ospeha in ljudje ubistvo za to živijo, da bojo prišli čim višje hkrati pa pozablajo da živimo zato da, da se zabavamo, delamo to kar nam paše in si ostvarimo družino (naredimo potomca, lahko tudi več potomcov) >Žal je to res. > >>Kar se tiče da Anarhija ne more obstajat bi se lahko reklo tudi da demokracija ne more obstajat ker 100% demokracija je Anarhija. Res je da čista anarhija nikoli ne bo mogla obstajat ker vedno se je treba ozerat še na ostale in se komu tudi malo prilagoditi. >Po mojem je anarhija dovršena oblika starogrške demokratije. Oboje je pravzaprav na isti skali, le intenziteta je različna- oboje pa je herezija svobode. > > >>družina ni prov srečna če ima strogo določena pravila in zato lahko prihaja še do večjih nasproti, Najbolj pa je očitno da se člani družine počasi začnejo odaljevati drug od drugega, >To je lahko tudi koristno, saj se čistijo odnosi. nebi reku. Vsaj pir ns ni. >>Kukr opažam so anarhistične skupine zelo razdeljene v njih so ljudje kateri imajo dosti skupnih lasnosti. >Zanimivo.

5. Neznanec/ka 3.9.2004	>Kaj pa je pomenbno. >Sej je vseeno ali v anarhistično zablodo al pa v borbo za kapital (sej ni važn če gdo strada važn da mamo mi jahto). Pomembno je, da se čimmanj vključujemo, da imamo čimboljšega duha. Kadar ljudem to uspeva, okrog sebe ustvarjajo pozitivno polje. Ustvarjajo znosno sopotništvo ljudi na poti življenja. Svoboda duha potrebuje spontanost in stik z naprednimi energijskimi svetovi. Klasični komunizem (sebično vsiljena enakost) je že propadel, sedaj propada tudi kapitalizem (sebično vsiljena neenakost izoliranih ljudi). Nadomestil ga bo nov tip življenja, ki je sluten pod pojmom ''new age''. Ta svet bo poznal nesebično neenakost, še prej pa bo potrebno iti preko anarhistične zablode, ki je kompleks pred avtoriteto, ki je dana po sposobnosti in ne po imenovanju ljudi. >>>družina ni prov srečna če ima strogo določena pravila in zato lahko prihaja še do večjih nasproti >>To je lahko tudi koristno, saj se čistijo odnosi. >nebi reku. Vsaj pir ns ni. Koristno je v smislu ozaveščanja in čiščenja človekove duševnosti. Bolje pa bi bilo, da bi prerasli ta nivo...

6. peace 4.9.2004	>>Kaj pa je pomenbno. >>Sej je vseeno ali v anarhistično zablodo al pa v borbo za kapital (sej ni važn če gdo strada važn da mamo mi jahto). >Pomembno je, da se čimmanj vključujemo, da imamo čimboljšega duha. Kadar ljudem to uspeva, okrog sebe ustvarjajo pozitivno polje. Ustvarjajo znosno sopotništvo ljudi na poti življenja. >Svoboda duha potrebuje spontanost in stik z naprednimi energijskimi svetovi. Klasični komunizem (sebično vsiljena enakost) je že propadel, sedaj propada tudi kapitalizem (sebično vsiljena neenakost izoliranih ljudi). Nadomestil ga bo nov tip življenja, ki je sluten pod pojmom ''new age''. Ta svet bo poznal nesebično neenakost, še prej pa bo potrebno iti preko anarhistične zablode, ki je kompleks pred avtoriteto, ki je dana po sposobnosti in ne po imenovanju ljudi. >No vidš čez kapitalizem v anarhhistično zablodo in po zablodi bomo tm. >>>>družina ni prov srečna če ima strogo določena pravila in zato lahko prihaja še do večjih nasproti >>>To je lahko tudi koristno, saj se čistijo odnosi. >>nebi reku. Vsaj pir ns ni. >Koristno je v smislu ozaveščanja in čiščenja človekove duševnosti. Bolje pa bi bilo, da bi prerasli ta nivo... ???????????'

7. Neznanec/ka 11.9.2004	>>Koristno je v smislu ozaveščanja in čiščenja človekove duševnosti. Bolje pa bi bilo, da bi prerasli ta nivo... >???????????' Zakaj se dogaja, da se nekdo rodi v ''nesrečnem'' okolju? Energijsko polje, ki je kot del vesolja utelešeno v konkretnem telesu, se uči neke izkušnje. Izkušnje kako iti preko sebe, svojih strahov, sebičnosti... Kadar to storiš, se kvaliteta energijskega polja spremeni- tako pa vplivaš na okolje- na svoje družinske člane, šefe, ''gospodarje''... Anarhizem pa se ustavi na pol poti. Brez hierarhije ni spoštovanja, brez spoštovanja pa ni razvoja.

8. ataturk 14.9.2004	>1) Dogovorno odločanje je problematično, ko je zastavljeno na širši ravni. .... Čimbolj je neka družba kompleksna, tembolj dolgotrajno, nepregledno in ENERGIJSKO POTRATNO je dogovorno usklajevanje in nadzorovanje. Mnogi kompleksnejši samoupravni kibuci propadajo (bolje rečeno samoupravnost kibucov propada), propada samoupravnost Mondragona... hm... kljub temu je v svetu vse več primerov samoupravnega... >2) Nezaupanje do avtoritete je pretirano. ... Anarhisti imajo prav, ko grajajo vključujoče vladanje, ki je vladanje s prilaščanjem, vladanje iz sebe, kar je zgodovinski sinonim za državo, kjer so si sposobni ljudje skušali prilastiti čimveč vpliva predvsem za potrjevanje samih sebe. Po mojem je izziv človeške evolucije v tem, da se naučimo spuščati svoj ego in se odpirati blagosti, spokojnosti. ...poiščite kakšnega yogija ali qigong mojstra, da ugotovite kaj je to NESEBIČNA HIERARHIJA. Navsezadnje si oglejte lastno hierarhijo- kako visoko cenite Proudhona, Kropotkina, Tolstoja in druge. Na nivoju nesebične ARISTOKRACIJE izgine problem nezaupanja vladarju, ki je sam SLUŽABNIK za svobodo. v tem smislu se strinjam. zadeve so podobno opisane tudi v prispevku o anarhizmu in misticizmu (na glavni strani). >5) Kdo je v množici bolj enak? Večina anarhistov sanja o enakosti. ...ENAKOST glasov JE ILUZIJA, saj imajo ljudje različno močne energije. Določeno stopnjo enakosti lahko dosežemo samo, če si dvigujemo sposobnosti (znanje, energijske sposobnosti, duševno uravnovešenost), saj bolj enaki med seboj komunicirajo bolj diplomatsko in subtilno. tudi sam sem proti uravnilovki. >7) Svoboden je torej tisti človek, ki druge ljudi SPREJEMA. Sprejemati moramo druge ljudi kakršni so, saj se v nasprotnem primeru uničujemo. sprejemanje... temu pravim akceptivnost in trdim, da je akceptivnost pomembnejša od egalitarnosti. >Anarhizem je torej po liberalizmu druga velika herezija ideje o svobodi. ''herezija'':)). vseeno p aje na tem nekaj zanimivega.

9. ataturk 14.9.2004	>Brez hierarhije ni spoštovanja, brez spoštovanja pa ni razvoja. v nakazanem smislu se s tem strinjam. v smislu nevključujoče hierarhije.

10. potnik 14.9.2004	>hm... kljub temu je v svetu vse več primerov samoupravnega... Bistven je energijski dvig. Če si ljudje dvignejo sposobnosti in imajo dokaj enake sposobnosti, je samoupravljanje verjetno koristno. Koristno je tudi, kadar nekdo, ki je sposoben, izhaja iz sebe in si grabi položaj. Vendar pa je to napram pravi hierarhiji, ki temelji na energijskem nivoju in ne na sebičnosti, energijsko potratno. >>7) Svoboden je torej tisti človek, ki druge ljudi SPREJEMA. >sprejemanje... temu pravim akceptivnost in trdim, da je akceptivnost pomembnejša od egalitarnosti. Za sprejemanjem pa je še spoštovanje. Spoštuješ lahko samo človeka, ki je po energijski hierarhiji večji od tebe. Ne moreš vseh spoštovati enako in to tudi ni namen spoštovanja. Tudi anarhisti v resnici ne morejo zanikati resnice hierarhije.

11. ataturk 17.9.2004	>>hm... kljub temu je v svetu vse več primerov samoupravnega... >Bistven je energijski dvig. Če si ljudje dvignejo sposobnosti in imajo dokaj enake sposobnosti, je samoupravljanje verjetno koristno. Koristno je tudi, kadar nekdo, ki je sposoben, izhaja iz sebe in si grabi položaj. Vendar pa je to napram pravi hierarhiji, ki temelji na energijskem nivoju in ne na sebičnosti, energijsko potratno. v današnjem svetu hierahija večinoma temelji na sebičnosti. zato je potrebno vzpostavljati obrambne mehanizme. če bi ljudj eznali čutiti in razlikovati energije... pa nič ne rečem. ne trdim, da je ta previdni libertarizem, ki vsebuje še preveč usmerjenosti na toleranco kakor pa na akceptivnost, končno stanje- nemara nam bodo na koncu zares vladali mojstri modrosti ali kot bi jaz rekel ''kralji matjaži''. nikoli se ne ve ;)

12. potnik 22.9.2004	>v današnjem svetu hierahija večinoma temelji na sebičnosti. zato je potrebno vzpostavljati obrambne mehanizme. če bi ljudj eznali čutiti in razlikovati energije... pa nič ne rečem. ne trdim, da je ta previdni libertarizem, ki vsebuje še preveč usmerjenosti na toleranco kakor pa na akceptivnost, končno stanje- nemara nam bodo na koncu zares vladali mojstri modrosti ali kot bi jaz rekel ''kralji matjaži''. nikoli se ne ve ;) Zato, ker v današnjem svetu hierarhija temelji na sebičnosti, ne moreš kar posplošeno zavrniti koncepta hierarhije. Tvoja rešitev se lahko uporabi v skupini ljudi, ki so si po sposobnostih približno enaki. Sicer dobimo nekakšen egalitarni rez, ki je neživljenjski. In ta rez je obenem še hierarhičen. Tim. obrambni mehanizmi so po drugi strani lahko bremze razvoja, pomenijo lahko uspavanost z garancijo varnosti. Sebična hierarhija ali samoupravna ležernost - obe zgrešita. Pomembno je, da spremenimo moralo.

13. potnik 26.10.2004	Ali sploh imate kak protiargument?

14. peace 27.10.2004	>Ali sploh imate kak protiargument? Eno je teorija čiz drugo pa praksa. Zato bi blo treba sprobat ne pa ugotavlat!!! (ne rabmo sončne uprave) !!!!!!REVOLUCIJA!!!!!!

15. potnik 28.10.2004	>>Ali sploh imate kak protiargument? > >Eno je teorija čiz drugo pa praksa. Zato bi blo treba sprobat ne pa ugotavlat!!! >(ne rabmo sončne uprave) > >!!!!!!REVOLUCIJA!!!!!! Tudi duhovna pot nima veze s teorijo. Žal je anarhistični pristop zgrešen.

16. Podgana 29.10.2004	>Tudi duhovna pot nima veze s teorijo. Žal je anarhistični pristop zgrešen. Mah sej ni zgrešen, sam dvomim, da se lahko uresniči v praksi. Hah, več kot 6 milijard ljudi da bi živelo v miru? Pa ja de

17. neznanka 30.10.2004	>Mah sej ni zgrešen, sam dvomim, da se lahko uresniči v praksi. Hah, več kot 6 milijard ljudi da bi živelo v miru? Pa ja de Vsi za lobotomijo, lobotomija za vse!

18. Neža 1.11.2004	ok -dobr tekst, čeprou mislm, da si je velikrat v nasprotju sam s sabo. lahko bi ga razdelil na imaginarni in realni del (čeprou se bo ta sajt enkrat sesu od samih tujk...). Žal se ne skladata.v imaginarnem delu se sprejema vse ljudi , v realnem, se pa pokaže konstrukcija autorjevega jaz - a (ševedno smatra večji IQ za legitimno podeljevanje večjih sposobnosti, čeprau mu kje v afriki to ne bi nič pomagalo, ker je tam smatrano pod 'sposoben', naprimer, da se znaš pogovarjat z duhovi ,ar kaže na relativnost definicije, še vedno deli ljudi na pride in lene _ glede na kaj?nekaj, kar se je nekdo v Evropski kulturi neki časa nazaj zmislu - nekaj na čemur temelji tudi cel kapitelizem (na grobo) - temu se reče tud protestantska etika - če ne delaš (sužbo, nekaj kar v sistemu velja - torej kar je plačano) nau nč fante ( kategorije kot so recimo zastonjsko delo - ni nujno , da dobrodelno - ne štejejo, pomoč kolegu ne šteje, to da si prepleskaš sobo ne šteje - še vedno si len ) zakaj bolj enaki s seboj komunicirajo bolj subtilno?kako spoznaš bolj enakega? po videzu?ki je še en sistem predsodkov?še vedno je lahko to stvar osebnega dojemanja - če dojemaš vse, čisto vse sebi enake -potem se lahko z VSEMI BOLJ SUBTILNO POGOVARJAŠ.Enak je tisti,ki si ga vzameš za enakega.kar je osebna odločitev. kaj so nižje sposobnosti?Kdo lahko reče da je kdorkoli manj sposoben?VRAČI SE NAM SMEJEJO! - po tej logiki. Kar se pa tiče vrhunskih šporrtnikov, so pa to eni bolj zakompleksanih ljudi - in ne , redko kdaj so sproščeni na ravni nekega srečnega dojemanja sveta. Preveč so obremenjeni z lastnim uspehom, z lastno nadgradnjo in graditvijo svojega ega. njihova osebnost deluje na principu hišice iz kart, izgleda super, a sm pihneš. pa se podre. To ne more biti srečno dojemanje sveta Graditi svet na bolj ali manj karkol je propad, zgolj iz sebičnega razloga. Svoj ego lahko gradiš na tistih, ki so manj, ampak slej al prej srečaš nekoga, ki je po tvoji logiki več.Dost bedno a ne?

19. Neža 1.11.2004	ok -dobr tekst, čeprou mislm, da si je velikrat v nasprotju sam s sabo. lahko bi ga razdelil na imaginarni in realni del (čeprou se bo ta sajt enkrat sesu od samih tujk...). Žal se ne skladata.v imaginarnem delu se sprejema vse ljudi , v realnem, se pa pokaže konstrukcija autorjevega jaz - a (ševedno smatra večji IQ za legitimno podeljevanje večjih sposobnosti, čeprau mu kje v afriki to ne bi nič pomagalo, ker je tam smatrano pod 'sposoben', naprimer, da se znaš pogovarjat z duhovi ,ar kaže na relativnost definicije, še vedno deli ljudi na pride in lene _ glede na kaj?nekaj, kar se je nekdo v Evropski kulturi neki časa nazaj zmislu - nekaj na čemur temelji tudi cel kapitelizem (na grobo) - temu se reče tud protestantska etika - če ne delaš (sužbo, nekaj kar v sistemu velja - torej kar je plačano) nau nč fante ( kategorije kot so recimo zastonjsko delo - ni nujno , da dobrodelno - ne štejejo, pomoč kolegu ne šteje, to da si prepleskaš sobo ne šteje - še vedno si len ) zakaj bolj enaki s seboj komunicirajo bolj subtilno?kako spoznaš bolj enakega? po videzu?ki je še en sistem predsodkov?še vedno je lahko to stvar osebnega dojemanja - če dojemaš vse, čisto vse sebi enake -potem se lahko z VSEMI BOLJ SUBTILNO POGOVARJAŠ.Enak je tisti,ki si ga vzameš za enakega.kar je osebna odločitev. kaj so nižje sposobnosti?Kdo lahko reče da je kdorkoli manj sposoben?VRAČI SE NAM SMEJEJO! - po tej logiki. Kar se pa tiče vrhunskih šporrtnikov, so pa to eni bolj zakompleksanih ljudi - in ne , redko kdaj so sproščeni na ravni nekega srečnega dojemanja sveta. Preveč so obremenjeni z lastnim uspehom, z lastno nadgradnjo in graditvijo svojega ega. njihova osebnost deluje na principu hišice iz kart, izgleda super, a sm pihneš. pa se podre. To ne more biti srečno dojemanje sveta Graditi svet na bolj ali manj karkol je propad, zgolj iz sebičnega razloga. Svoj ego lahko gradiš na tistih, ki so manj, ampak slej al prej srečaš nekoga, ki je po tvoji logiki več.Dost bedno a ne?

20. potnik 2.11.2004	>(ševedno smatra večji IQ za legitimno podeljevanje večjih sposobnosti, čeprau mu kje v afriki to ne bi nič pomagalo, ker je tam smatrano pod 'sposoben', naprimer, da se znaš pogovarjat z duhovi >temu se reče tud protestantska etika - če ne delaš (sužbo, nekaj kar v sistemu velja - torej kar je plačano) nau nč fante Bistvena je povezava z energijo. Dolgo sem bil tudi sam prepričan, da je duhovnost le neka imaginacija. Dokler nisem doživel določenih bolj ali manj čudnih doživetij (npr. izkušenje občutenja bližine Boga, izginotje slišnega sveta, intenzivni orgazem v hrbtenici, neprimerljiv s konvencionalnimi seksualnimi izkušnjami, spremenitev fizičnega bitja v svetlobno telo itd.), ki jih lahko poimenujeva mistična, vsekakor pa trdim, da niso bila in niso nič manj imaginarna od tega, kar ti imenuješ realno. Sposobnosti lahko seveda uporabljamo na egoističen način ali pa ne. Seveda, tudi afriški primer predstavlja neko sposobnost- vsaj v tamkajšnji kulturi. Tako da nisem govoril o webrovski delovni etiki. Uporabil sem primero len- priden, inteligenten- neinteligenten, toda ne zaradi primere same, ampak zato, da poudarim neenakosti med ljudmi. Bistvo vsega pa je nesebičnost, ne pa webrovska etika. >kako spoznaš bolj enakega? po videzu?ki je še en sistem predsodkov? >če dojemaš vse, čisto vse sebi enake -potem se lahko z VSEMI BOLJ SUBTILNO POGOVARJAŠ.Enak je tisti,ki si ga vzameš za enakega.kar je osebna odločitev. Z vsemi se lahko bolj subtilno pogovarjaš v primeru, da v vsem vidiš podobo Božanskega (ne govorim o tistem kvaziBožanskem, ki je sebično-tiransko kakršna je bila običajno judovsko-krščanska interpretacija Boga, ampak o mistično spoznavnem Absolutu, tako da ne bi prišlo do nesmiselnih zapletov pri interpretaciji tega pojma). Seveda pa- če potrebujem dober stol, ga bom šel naročit k Bogu-mizarju, ne pa k Bogu-pravniku. To je en del spleta hierarhij o katerih govorim (in tudi ne vem da bi bile te nasprotne anarhizmu). Drugi del spleta hierarhij se tiče nesebičnosti. Ne zagovarjam hierarhij sebičnega, zataknjnenega. Vem tudi, da je zelo težko ločevati. Vidim pa, da sem še premalo poudaril pomen globoke notranje sreče. Ta je ena največjih sposobnosti človeka. In točno -vsak sam ve ali to sposobnost ima ali ne. >kaj so nižje sposobnosti?Kdo lahko reče da je kdorkoli manj sposoben?VRAČI SE NAM SMEJEJO! - po tej logiki. Vidiš, sedaj bi ti lahko vrnil očitek, da ločuješ imaginarni in realni svet. Kako je torej vse relativno. Dejstvo je, da ljudje v današnji družbi delujemo tako, da razlikujemo različne sposobnosti. Če boš potrebovala stol, predvidevam, da ga boš naročila pri mizarju (ali posredniku), ne pa pri pravniku. V tvoji trditvi pa se skriva tudi resnica- vse je energijsko polje, vse je del vesolja in Božanskega. Na neki ravni ni mogoče razlikovati. Kar pa se tiče vračev in njihovih sposobnosti. Dejansko jih mnogi imajo. Avstralski domorodci, ki živijo v puščavi, npr. do vode pridejo z mističnim uvidom. Opravijo obrede, pridejo v stik z nevidnimi svetovi in dobijo življenjsko pomembne odgovore. Brez mističnih sposobnosti bi bil realni svet za njih prav imaginaren :)) Bili bi namreč mrtvi. Je pa še neka druga plat. Ti avstralski domorodci v civiliziranem svetu niso sposobni držati energijske pozicije- in v tem smislu gotovo nimajo sposobnosti. Zato so tudi odšli iz obal v puščavo. S tradicijo vračev gotovo ne bomo preobrazili sodobnega sveta. >Kar se pa tiče vrhunskih šporrtnikov, so pa to eni bolj zakompleksanih ljudi - in ne , redko kdaj so sproščeni na ravni nekega srečnega dojemanja sveta. Preveč so obremenjeni z lastnim uspehom, z lastno nadgradnjo in graditvijo svojega ega. njihova osebnost deluje na principu hišice iz kart, izgleda super, a sm pihneš. pa se podre. To ne more biti srečno dojemanje sveta Ponovno opozarjam, da primere niso same sebi namen. Tudi sam poznam zgodbe o krizah in samoljubju. Izpred oči ti je ušlo nekaj bistvenega. To kar je pozitivno. Določena sposobnost. Športniki najboljše rezultate dosegajo takrat, ko se sprostijo- o tem so opravljene tudi raznorazne raziskave. Nekaj se da storiti tudi s fanatičnim fokusom, ampak tak pristop je običajno uničujoč. Kdorkoli je uspešen (pa naj bo bioenergetik, športnik, podjetnik ali kdo drug), se običajno znajde pred skušnjavo samopoveličevanja. Vsi se soočamo s temi skušnjavami. No- vsaj poznam ne nikogar, ki se z njimi ne bi soočal. Morda si kdaj takšne skušnjave zaznala tudi pri sebi? Obenem lahko podam še eno pripombo. Imam pač to srečo, da v svoji službi prihajam v stik tudi z mnogimi športniki in podjetniki. Zlasti pri vrhunskih športnikih me preseneča to, da so večinoma dokaj preprosti, in da se veliko manj ''mečejo ven'', kot so se svojčas tisti moji sošolci in sošolke, ki so bili pri športu boljši (in o katerih športni karieri ni danes ne duha ne sluha). >Graditi svet na bolj ali manj karkol je propad, zgolj iz sebičnega razloga. Svoj ego lahko gradiš na tistih, ki so manj, ampak slej al prej srečaš nekoga, ki je po tvoji logiki več.Dost bedno a ne? Povsem se strinjam- to je res bedno. Če boš še enkrat prebrala kaj sem pisal v prvih postih, boš videla, da se ne zavzemam za sebično hierhijo, in da le-ta ni po moji logiki. Prav tako pa se ne zavzemam za redukcijo subtilne egalitarnosti (ki jo sam zaradi osebnih izkušenj povezujem z Božanskim in pač tudi s hierarhijo) na egalitarnega slona v trgovini s porcelanom. Dejanska praksa egalitarnosti je lahko namreč tudi zelo sebična (užaljenost, zamere in tako dalje). Lp