Anarhistični portal


1. ataturk 16.9.2003	Kaj menite- katera strategija je najprimernejša za današnji čas? Je to revolucija, so to masovne demonstracije (kar pa lahko sprosti destruktivne in brutalne sile), je to predvsem skvotiranje, je to tvorjenje sindikalnih mrež ali ustanavljanje podjetij z elementi večje participacije zaposlenih? Je to gibanje za samoupravno univerzo? Je to podpora sistemu liberalne demokracije? Ali bi morali radikalnejši libertarni deli prebivalstva opustiti obstrukcijo parlamentarnih volitev in se povezati v gibanje-stranko, ki bi nemara osvojilo nekaj odstotkov glasov (?) in ostalo izven vlade (?) v opoziciji? Kako daleč iti pri zahtevah- skrajne ideje ustvarjajo tudi skrajne reakcije, ki jih je težko prebaviti. Je na svetovni ravni situacija zrela za anarhistični aktivizem? Skratka- kaj menite, katera kombinacija je najboljša strategija na poti do solidarnostnega libertarizma?

2. Kuki 16.9.2003	Po moje je najboljsa kar minestra vseh opisanih opcij, pa se kake po vrhu. Pri izbiri dolocene strategije ne postavljam (nujno) na prvo mesto njene ucinkovitosti, prej to, kako mi osebno lezi. Nocem se (vec) obremenjevati s vprasanjem, koliko neka akcija koristi. Mogoce je razlog v nekaksnem podzavesnem obcutku nemoci, nekem tihem glasku iz konca mozgan, ki mi proti volji vztrajno sepeta, da itak ne morem nicesar spremeniti. Si pa vsaj lahko dam duska, na nacin, ki mi najbolj ustreza; lahko jih drazim, lahko cakam priloznost in boljse case... >Je na svetovni ravni situacija zrela za anarhistični aktivizem? Aktivizem je v vsakem primeru koristen, vsaj kot delni prispevek k temu, da se voz premika naprej in ne recimo nazaj in desno. Ne verjamem pa, da bi bilo mogoce z izveninstitucionalnimi sredstvi zrusiti Institucijo. Lahko jo razrahljamo, vendar bodo zadnji udarec morale zadati sile, ki so del sistema. Anarhija (oz. katera koli korenita sprememba) bo prisla ali skozi parlament, ali pa je bodisi ne bo, bodisi bo strasansko draga. Zadnje case gledam na te stvari precej pesimisticno. Aroganca samozvanih svetovnih in lokalnih vladarjev, njihova ignoranca in neupostevanje javnega mnjenja (vkolikor jim ga ne uspe zmanipulirati), in predvsem zalostno dejstvo, da jim vse to naravnost cudovito uspeva... ce clovek razmislja o vsem tem se mora ali razpociti od jeze ali pa postati povsem malodusen.

3. McHrozni 16.9.2003	>Kaj menite- katera strategija je najprimernejša za današnji čas? >Je to revolucija, so to masovne demonstracije (kar pa lahko sprosti destruktivne in brutalne sile), je to predvsem skvotiranje, je to tvorjenje sindikalnih mrež ali ustanavljanje podjetij z elementi večje participacije zaposlenih? Je to gibanje za samoupravno univerzo? Je to podpora sistemu liberalne demokracije? Ali bi morali radikalnejši libertarni deli prebivalstva opustiti obstrukcijo parlamentarnih volitev in se povezati v gibanje-stranko, ki bi nemara osvojilo nekaj odstotkov glasov (?) in ostalo izven vlade (?) v opoziciji? >Kako daleč iti pri zahtevah- skrajne ideje ustvarjajo tudi skrajne reakcije, ki jih je težko prebaviti. >Je na svetovni ravni situacija zrela za anarhistični aktivizem? >Skratka- kaj menite, katera kombinacija je najboljša strategija na poti do solidarnostnega libertarizma? Zelo, zelo odvisno, ali želiš legitimen prehod v nov sistem, ali pa stopiti na pot Leninove in Stalinove različice Komunizma. Če ti ni mar, kaj se bo zgodilo, samo da revolucija bo in da bodo množice na tvoji strani, če si pripravljen tiste z "nečistimi" mislimi pomesti pod preprogo (z nabojem v tilniku, seveda), potem po mili volji uporabljaj vsa sredstva, tem radikalnejša tem bolje. Če pa želiš legitimen preporod družbe, tak, ki ne bo vključeval genocida nad tistimi, ki niso mislili in se obnašali po neobstoječih kodeksih, so možnosti precej bolj omejene: participacija zaposlenih v podjetjih; privatne, neprofitne, a politično obarvane univerze; politične stranke so edine opcije. Če imaš prav, ti bo uspelo. Če se motiš, pa za to ne bo nihče umrl. McHrozni

4. Neznanec/ka 16.9.2003	ali pa se zazres samo se v sebe

5. bitedadust 19.9.2003	'Spremeni človeka in spremenil boš svet' Sicer pa menim,da bi morali ustanoviti vzporedno 'državo',ki bi delovala po načelih libertarnosti,ter začeti z ustanavljanjem podjetij,ki bi delovala po principih samoupravljanja.Oboje bi bilo pa smiselno povezati z načelom začasnih avtonomnih con.

6. bitedadust 19.9.2003	Za revolucijo bi pa rabil podporo celotnega ljudstva,ker bi bilo takšno posredovanje drugače neligitimno (ahem...). Najbolj neumni se mi zdijo kakšni desničarski argumetni:'Ja,če bi pa že prišlo do anarhije,bi pa najbolj nastradali anarhisti,ker jih največ ljudi sovraži'. Brez komentarja.

7. McHrozni 20.9.2003	>'Spremeni človeka in spremenil boš svet' Jup. Ampak vi ne spreminjate človeka, samo odtujili ste ga od ideje. McHrozni

8. bitedadust 22.9.2003	>Jup. Ampak vi ne spreminjate človeka, samo odtujili ste ga od ideje. Tudi prav (zeh).

9. ataturk 27.10.2003	Še eno vprašanje glede strategije. Problem anarhizma je bil zgodovinsko dokazano organiziranje. mahnovistično gibanje in španska revolucija sta pokazala, da je to možno odpraviti, poprej pa so anarhisti ''zajebali'' in kasneje niso več imeli prave priložnosti. močnega sindikalizma praktično v današnji evropi ni, kaj šele anarhosindikalizma. despotistične zlorabe na delovnem mestu pa so še vedno pogoste. kako to reševati? glede na to, da so sindikati kot organizacije preveč sfrizirani, oziroma, da se ljudje v malih podjetjih bojijo organizirati v sindikate, me zanima, ali v sloveniji obstaja možnost vzporedne (ob robu sistema) ORGANIZACIJSKE MREŽE DELAVCEV IN MOREBITI ŠE KAKŠNIH SKUPIN, kjer članstvo ni formalno, ampak je vse nekoliko bolj fluidno, temelji pa na neposredni demokraciji, pretoku informacij, množični solidarnosti, hkrati pa bi bila ta mreža tudi katalizator emancipatornih libertarnih/anarhističnih idej? Je kdo o čem takem že razmišljal?

10. Carlos 28.10.2003	To se mi zdi nerealno. V svetu turbokapitalističnega pehanja za čim večjimi dobički je nemogoče pričakovati nastanek zveze, ki bi temeljila na solidarnosti in gojila libertarne/anarhistične ideje, hkrati pa ostajala vpeta v sistem in s tem podvržena pogojem, ki ta sistem poganjajo. Dokler je profit najvišja vrednota, in ob dejstvu, da so tekmovalnost in družbena neenakost gonilne sile za doseganje te vrednote, nima ideja solidarnosti - resnične solidarnosti! - nobenih šans.

11. ataturk 28.10.2003	>To se mi zdi nerealno. V svetu turbokapitalističnega pehanja za čim večjimi dobički je nemogoče pričakovati nastanek zveze, ki bi temeljila na solidarnosti in gojila libertarne/anarhistične ideje, hkrati pa ostajala vpeta v sistem in s tem podvržena pogojem, ki ta sistem poganjajo. ravno zato pravim, da bi se razvijala mreža na meji sistema (oziroma glede despotizma izven sistema), mimo glavnih vzvodov, od spodaj navzgor, ker tako ne bi bila podvržena v mehanizem tega sistema (članov mreže se ne bi dalo razkrivati, če se sami ne bi hoteli, korist bi imeli tudi delavci v manjših oziroma avtoritarnejših podjetjih, informacije o položaju delavcev bi se širile tudi izven ''cehovskih'' skupin, itd, itd...) poleg tega pa- hočeš nočeš smo vsi del tega sistema, ker ne živimo samo od zraka, smo zaposleni znotraj liberalno-tržne ekonomije... >Dokler je profit najvišja vrednota, in ob dejstvu, da so tekmovalnost in družbena neenakost gonilne sile za doseganje te vrednote, nima ideja solidarnosti - resnične solidarnosti! - nobenih šans. to je sicer res, vendar pa bi se z organiziranjem dalo delati tudi na solidarnosti. zaposleni (če se omejim samo na njih) imajo precej razvit občutek za medsebojno solidarnost, kar vem iz lastnih izkušenj. tako, da ni vse tako črno. druga stvar je, da če verjameš v tako črno logiko, moraš nujno priti do zaključka, da je potrebno prenehati tudi npr. z anarhističnim gibanjem, saj , če te citiram ''dokler je profit najvišja vrednota, in ob dejstvu, da so tekmovalnost in družbena neenakost gonilne sile za doseganje te vrednote, nima ideja solidarnosti - resnične solidarnosti! - nobenih šans''. pojem organiziranja se ne da ločiti od pojmovanja družbe anarhije, zlasti ne v današnjem času, kjer je pozornost dejansko usmerjena na organiziranje in upravljanje in šele sekundarno na od tega odvisni kapital (19. stoletja s primarnim bavbavom kapitala že dolgo ni več). če hočete anarhisti kot gibanje popularizirati libertarnost, potem ste nujno soočeni tudi s problemom ''kanalov'', ustvarjanj širših gibanj, ki vas lahko popularizirajo. ujetost v notranji krog in protestni aktivizem svetu sicer ponujajo informacije o vas, podpiralo pa vas bo recimo le nekaj odstotkov ali še kaj več ljudi. v glavnem- premalo (kar vas vrača v individualistično pozo, kakršno ima recimo ataturk). potrebujete širše organizacijsko zaledje in to verjetno ne more biti klasičen sindikat. ''stari anarhisti'' so to grenko pilulo organiziranja že jedli- do Španije. brez avtonomističnih omrežij bo nastajanje podjetij z delavsko participacijo bistveno oteženo, prav tako ne bo vzdržala zavest ljudi in zato se bodo vedno znova pojavile vodilne skupine, stranke itd., ki bodo od zgoraj navzdol reševali svet, vas pa imeli samo za eksotičen dodatek pravici liberalnega sveta.

12. Salonika2003 28.10.2003	>Še eno vprašanje glede strategije. Problem anarhizma je bil zgodovinsko dokazano organiziranje. mahnovistično gibanje in španska revolucija sta pokazala, da je to možno odpraviti, poprej pa so anarhisti ''zajebali'' in kasneje niso več imeli prave priložnosti. Popolnoma se strinjam. Dezorganizacija je najvecji problem bil in je se danes. Danes je ta problem zelo ociten tudi zaradi tega, ker mnoge anarhisticne "frakcije" zavracajo organizacije, organiziranost, strukture... Npr. predvsem insurekcionisti, nihilisti in seveda individualisti. Vsekakor pa tendence po organizirani borbi obstajajo. Sama ne vidim nobenega napredka v akcijah, ki se organizirajo zaradi akcij samih in ne zaradi tistega, kar bi akcija sporocala oz. kaj za njo stoji. Potrebno je graditi dolgorocne nacrte, organizirane anarhisticne skupine ... >močnega sindikalizma praktično v današnji evropi ni, kaj šele anarhosindikalizma. despotistične zlorabe na delovnem mestu pa so še vedno pogoste. kako to reševati? Obtsajajo tudi kar mocni in masovni anarho-sindikati. Npr. USI iz Italije, CNT iz Francije in Španije, FAU iz Nemcije in Avstrije ... Ti sindikati so v anarho-sidnikalisticni internacionali IWA (International Workers Asociation). Mislim pa, da je najstevilnejsa IWA sekcija v Bangladesu (stevilke okrog 100.000 ce se ne motim). >glede na to, da so sindikati kot organizacije preveč sfrizirani, oziroma, da se ljudje v malih podjetjih bojijo organizirati v sindikate, me zanima, ali v sloveniji obstaja možnost vzporedne (ob robu sistema) ORGANIZACIJSKE MREŽE DELAVCEV IN MOREBITI ŠE KAKŠNIH SKUPIN, kjer članstvo ni formalno, ampak je vse nekoliko bolj fluidno, temelji pa na neposredni demokraciji, pretoku informacij, množični solidarnosti, hkrati pa bi bila ta mreža tudi katalizator emancipatornih libertarnih/anarhističnih idej? Je kdo o čem takem že razmišljal? O tem na veliko ze dlje casa razmislja anarho-sindikalisticni kolektiv iz SAF-a. Poizkusajo navezati kontakte z "revolucionarnimi sindikalisti" in predvsem delavkami in delavci. Kmalu bo razposlano "ODPRTO PISMO DELAVKAM IN DELAVCEM V ZNAK PODPORE; SOLIDARNOSTI IN BORBE", v katerem se obsoja kapitalisticni sistem za socialne katastrofe, omenja se konkretne primere (Alpina, Klasje, peko...) in se delavce poziva v samo-organiziranje in radikalno borbo. Naslednji teden bo, ce se ne motim, izsla nova stevilka (tokrat boljsa kot prejsnje) biltena Delavska SOLIDARNOST, ki je namenjen predvsem delavcem in se ga bo distribuiralo po tovarnah. Kot vem je SAF navezal zelo dobre kontakte s tremi samo-organiziranimi skupinami delavcev in delavk (zaradi varnosti ne povem se katerih), ki so zelo dovzetne za "radikalnost" in sam anarho-sindikalizem. Kmalu se planirajo tudi radikalne akcije teh delavcev in delavk, skupaj z anarhisti. Situacija se vsekakor, v casu ko kapitalizem odprto kaze svoje brutalno izkoriscevalske namene, radikalizira tudi v Sloveniji. Saj ste sigurno zapazili izjave delavk iz Trbovlja, ki napovedujejo "krvav shod" in omenjajo, da je "potrebna revolucija". Te delavke so v preteklosti ze prejemale "materiale" anarho-sindikalistov iz SAF. "MREZA" je super ideja. Kot pravim - SAF veliko razmislja o tem in dela na tem terenu, kar mislim, da je zelo dobro in vec kot potrebno. Ob tolikih odpuscanjih, zapiranjih tovarn, izkoriscanju, je to vsekakor dober teren. Salonika

13. Salonika2003 28.10.2003	>če hočete anarhisti kot gibanje popularizirati libertarnost, potem ste nujno soočeni tudi s problemom ''kanalov'', ustvarjanj širših gibanj, ki vas lahko popularizirajo. ujetost v notranji krog in protestni aktivizem svetu sicer ponujajo informacije o vas, podpiralo pa vas bo recimo le nekaj odstotkov ali še kaj več ljudi. v glavnem- premalo (kar vas vrača v individualistično pozo, kakršno ima recimo ataturk). potrebujete širše organizacijsko zaledje in to verjetno ne more biti klasičen sindikat. ''stari anarhisti'' so to grenko pilulo organiziranja že jedli- do Španije. Popolnoma se strinjam! To je strategija, kateri gre slediti! Ideje o efektivnih taktikah in razvoju so v SAF-u nekaj v tem smislu. >brez avtonomističnih omrežij bo nastajanje podjetij z delavsko participacijo bistveno oteženo, prav tako ne bo vzdržala zavest ljudi in zato se bodo vedno znova pojavile vodilne skupine, stranke itd., ki bodo od zgoraj navzdol reševali svet, vas pa imeli samo za eksotičen dodatek pravici liberalnega sveta. zelo res! Ze zdaj je ocitno, da npr. desnicarji izkoriscajo slab socialni polozaj delavstva in se tako pojavljajo, kot odresitev na npr. protestnih shodih delavcev. Tak primer sem videla pred meseci na protestu delavk v Trbovljah, kjer so za svoje stranke nabirali volilne glasove SNS, SDS, NSD ipd... Celo anarhiste so poizkusali novaciti - ne mores verjeti! in to odkrito povedano - nacional-socialisti iz Nacionalne Stranke Dela... Na tem protestu se je tudi izkazalo, da mnogo ljudi pozna crno-rdece zastave - od starih ljudi do politikov SDS. Salonika

14. ataturk 29.10.2003	>>močnega sindikalizma praktično v današnji evropi ni, kaj šele anarhosindikalizma. despotistične zlorabe na delovnem mestu pa so še vedno pogoste. kako to reševati? >--- kar mocni in masovni anarho-sindikati. Npr. USI iz Italije, CNT iz Francije in Španije, FAU iz Nemcije in Avstrije ... Ti sindikati so v anarho-sidnikalisticni internacionali IWA (International Workers Asociation). Mislim pa, da je najstevilnejsa IWA sekcija v Bangladesu (stevilke okrog 100.000 ce se ne motim). aha, zanimivo. vidiš, tega nisem vedel. >O tem na veliko ze dlje casa razmislja anarho-sindikalisticni kolektiv iz SAF-a. Poizkusajo navezati kontakte z "revolucionarnimi sindikalisti" in predvsem delavkami in delavci. Kmalu bo razposlano "ODPRTO PISMO DELAVKAM IN DELAVCEM V ZNAK PODPORE; SOLIDARNOSTI IN BORBE", --- Kmalu se planirajo tudi radikalne akcije teh delavcev in delavk, skupaj z anarhisti. Zanima me, ali tipični anarhosindikat deluje (samo) v formalnih okvirjih, ali pa ima tudi anonimno članstvo in bolj fluidne osnove (to namreč omogoča težjo sledljivost, težji nadzor in boljše informacije)? Oziroma, ali anarhosindikat lahko deluje v tem smislu, da ne gre samo za delavski sindikat, ampak za organiziranje vseh avtonomističnih interesov (npr. žensko vprašanje, problem invalidov...)? P.S. tale SAF... ali je to trenutno še precej v povojih ali imate že trdnejšo podlago? P.S.2 pa še en predlog. Delavske participacije po mojem ne more biti, če se pod pojem ''delavstva'' ne vključi celoto od upraviteljev, menedžerjev prek tehnikov do običajnih delavcev... Uspeh španskega samoupravljanja je uspel zaradi tega, ker se je zrevolucioniral tudi tehnični sektor (tega v Rusiji ni bilo, pa so potrebovali partijo, da bi gospodarstvo lahko funkcioniralo- posledice pa vsi poznamo/ drugi primer je Jugoslavija... ki je pa sploh zgodba zase). Torej- koliko ste anarhisti močni med diplomiranci in študenti tehničnih in naravoslovnih strok?

15. McHrozni 30.10.2003	Ima IWA kakšno povezavo z IWP, ali je to nekaj povsem drugega? McHrozni

16. Salonika2003 31.10.2003	>Ima IWA kakšno povezavo z IWP, ali je to nekaj povsem drugega? Rekla bi, da je to nekaj povsem drugega. IWA je anarho-sindikalisticna Internacionala - ena izmed dveh vecjih sodobnih anarhisticnih internacional. Sicer nadaljuje tradicijo prve delavske internacionale, je pa bila reorganizirana leta 1922 v Berlinu, z Rudolf Rockerjem na celu. Lahko preverite: www.iwa-ait.org www.anarchosyndicalism.org Salonika

17. McHrozni 31.10.2003	Ah, ok, hvala. IWP so četrta internacionala, oni drugi pa prva. Razlika je očitna in prepad globok. McHrozni

18. BullyBoy 1.11.2003	Hahahahahaha..........tole bi pa res rad videl, da po LJ ulicah marširajo z ramo ob rami panksi in delavci :)))))) Poleg tega pa izvajajo radikalne akcije:)))) Bodo radikalne akcije podobne prejšnjim dejanjem, ki so "pretresala" Slovensko javnost (obmetavanje policajev z vodnimi baloni, ležanje v belih kombinezonih pred parlamentom, trošenje listja po prostorih Združene liste). Potem pa že trepetamo doma :)

19. Salonika2003 2.11.2003	>Hahahahahaha..........tole bi pa res rad videl, da po LJ ulicah marširajo z ramo ob rami panksi in delavci :)))))) Kdo je omenjal Ljubljano? In od kod ti ideja, da so panksi anarhisti? >Potem pa že trepetamo doma :) Verjamem, da to pocnes bolj ali manj celo zivljenje. Salonika

20. Salonika2003 5.11.2003	>Zanima me, ali tipični anarhosindikat deluje (samo) v formalnih okvirjih, ali pa ima tudi anonimno članstvo in bolj fluidne osnove (to namreč omogoča težjo sledljivost, težji nadzor in boljše informacije)? Oziroma, ali anarhosindikat lahko deluje v tem smislu, da ne gre samo za delavski sindikat, ampak za organiziranje vseh avtonomističnih interesov (npr. žensko vprašanje, problem invalidov...)? To je vprasanje, s katerim se sooca ves cas anarhisticno gibanje. Torej ali specificna organizacija ali sindikalisticna organizacija. Kolikor sama poznam anarho-sindikate delujejo tako, kot si spraseval zgoraj. Torej so v vecini "ilegalni" torej podtalni, izvensistemski, ki se borijo seveda za izboljsanje svojih delovnih pogojev, po drugi strani pa delujejo na vseh terenih. Anarho-sindikati so anarhisticne organizacije, ki sledijo anarhisticni ideji. Zaradi tega delujejo po anarhisticnih nacelih in se soocajo z mnogimi vprasanji - torej ne le delavskimi. Je pa res, da veliko velikih anarho-sindikatov (USI npr.) je "prijavljenih" kot sindikati in delujejo bolj kot ne samo na podrocju sindikalizma in delavskih vprasanj. Sicer je eden izmed nacel anarho-sindikalisticnega delovanja tudi ta, da "clan" a-sindikata ni nujno anarhist, a "pristaja" na delovanje po anarhisticnih nacelih. Sicer so anarho-sindikati zelo radikalni v svojih staliscih, saj se zavzemajo za anarhijo. Obstaja pa precej "anarho-sindikatov" (ponavadi tistih malostevilni), ki niso ravno sindikat (v npr. dolocenem podjetju) ampak so to "class anarchists", ki delujejo na podrocju delavstva in spodbujajo nastajanje samo-organiziranih delavskih skupin in samih anarho-sindikatov. >P.S.2 pa še en predlog. Delavske participacije po mojem ne more biti, če se pod pojem ''delavstva'' ne vključi celoto od upraviteljev, menedžerjev prek tehnikov do običajnih delavcev... Uspeh španskega samoupravljanja je uspel zaradi tega, ker se je zrevolucioniral tudi tehnični sektor (tega v Rusiji ni bilo, pa so potrebovali partijo, da bi gospodarstvo lahko funkcioniralo- posledice pa vsi poznamo/ drugi primer je Jugoslavija... ki je pa sploh zgodba zase). Torej- koliko ste anarhisti močni med diplomiranci in študenti tehničnih in naravoslovnih strok? ne bi znala oceniti - dejstvo je, da bi potrebovali npr. tebe ali mchroznega :-) se pa popolnoma strinjam s tabo po tem vprasanju Salonika

21. Salonika2003 5.11.2003	>P.S. tale SAF... ali je to trenutno še precej v povojih ali imate že trdnejšo podlago? Torej - kljub temu, da ne gre govoriti o kaksnih pretresljivih in revolucionarnih spremembah, se mi zdi, da SAF zelo dobro deluje. Gre za prvo tako (tradicionalno anarhisticno) organizacijo v sloveniji in kot taka se mi zdi, da je naredila preskok in korak naprej. Osnovna struktura je postavljena in deluje, tudi siritev organizacije na druge kraje po sloveniji, pocasi, a vztrajno napreduje. Prvi vecji uspeh saf-a je ta, da je k delu in sodelovanju "privabilo" anarhiste iz razlicnih generacij, razlicnih zivljenskih ozzadij in konec koncev razlicnih verzij anarhizma. Organizacija deluje po anarhisticnih principih in tudi kot taka se mi zdi dober napredek. Pomemben del je tudi, da se ne posveca samo AKCIJI (kar je izkusnja s prejsnjimi (nestrukturiranimi) anarhisticnimi skupinami) ampak se posveca tudi interni in javni diskusiji t.j. TEORIJI in na ta nacin konsenzualno sprejema stalisca organizacije, nadgrajuje in dopolnjuje mnenja in znanje posameznikov ipd. Vsak glas se slisi, uposteva in vsaka iniciativa je dobrodosla in mozna realizacija. Torej, kaj naj recem. Neka podlaga je - osnovna struktura. A saf se posveca dolgorocnemu delu in kot taka je to res le osnova. Salonika

22. BullyBoy 6.11.2003	Ja itak da trepetam pred tabo Salonika. No daj odgovori, koliko radikalnih akcij ste storili do sedaj.........pisanje grafitov&obmetavanje policajev z vodnimi baloni res ni "akcija", še manj pa kaj takšnega ki bi pretresla našo javnost.

23. Salonika2003 13.11.2003	>Ja itak da trepetam pred tabo Salonika. No daj odgovori, koliko radikalnih akcij ste storili do sedaj.........pisanje grafitov&obmetavanje policajev z vodnimi baloni res ni "akcija", še manj pa kaj takšnega ki bi pretresla našo javnost. Kdo je rekel, da zelimo pretresti javnost? odgovori mi se ti - koliko "radikalnih" akcij ste pa vi storili? Koncerti zaprti za javnost, dvigovanje desnice med somisljeniki in sem pa tja kaksen nasilen obracun (in seveda zmaga) s kaksnim temnopoltim res niso akcije, ki bi pripeljale do nacional-socialisticne revolucije. verjemi, delamo veliko. nas trenutni cilj niso nikakor nobene "radikalne" akcije ali npr. nasilni obracun s policijo. delo je usmerjeno v doseganje drugacnih ciljev. Salonika

24. Neznanec/ka 28.2.2004	hm, ali bi lahko bila anarhistična strategija tudi to, da bi v pogovornih krožkih ljudje drug drugemu razkrili točno tisti del sebe, ki ga sicer najraje ne bi?

25. Neznanec/ka 1.3.2004	Čisto mogoče, zakaj pa ne? Samo jaz osebno tega nebi mogel pri vseh teh ljubljanskih anarhistih ki mislijo da so več od ostalih..Precej nacionalistični samo ne v smislu nacionalizma kot njega samega ampak na tak način: Mi smo grupa folka, ti pa nisi naš..Seveda so tudi svetle izjeme, da ne bo kdo užaljen, ampak od nekih anarhistov bi se pričakovalo spoštovanje do vsakega človeka..zato pa tudi delujem "na lastno pest", ker se nebi mogel "aktivirati" v skupini ljudi, med katerimi se ne bi dobro počutil. Pa da ne boste mislili, takega mnenja nisem samo jaz. Ko boste imeli nasleden sestanek vam priporočam, da se malo pogovorite o tem in o "nestpnosti" do "ne vaših". Ker tudi to je strategija, ki vodi do solidarnostnega libertalizma. Pa lep pozdrav

26. Neznanec/ka 1.3.2004	In kakor si predstavljam bi se, tudi če bi živeli v anarhiji vi in "vaši" izolirali od ostalih. Povejte mi še, zakaj ne sprejmete v svoje vrste čisto "navadnega" človeka? Ki recimo ni anarhist oz. ne izgleda tako, vendar pa ne veste kaj ima v glavi, kako razmišlja. Pa vseeno določeni zavijajo z očmi ala "Kdo je pa ta." itd.. In še to: Ne razumem, zakaj enkrat govoriš s človekom, ko ga srečaš ga pa še pozdraviš ne. Kako že pravite? ŽIVELA ANARHIJA! P.S. nisem si mislil, da bom glede takih stvari kdaj moral karati svoje somišljenike, ampak ko poskušate spremeniti svet na boljše, začnite z vami samimi. Ponavljam, na srečo obstajajo svetle izjeme, hvalabogu. LP, Lev

27. Neznanec/ka 1.3.2004	Ah, vedno se nekaj novega spomnim :-) Ne predstavljam si, kako bi pogledali, če bi prišla na sestanek raver oz. raverka, po prepričanju anarhista. Kaj ni to žalostno? Komu torej vzklikate parole "Svoboda je različnost" ipd...? Ostalim, sebe pa ne vidite/jo? Hmm..

28. Neznanec/ka 1.3.2004	Kako panksi niso anarhisti? Videl sem jih par ki se gibljejo v vaših krogih. Od tega je še eden, za katerega vem, da naj bi bil anarhist, ko pa se napije, se rad spravi zajebavati koga (ki ni po njegovem okusu) oz.postane celo nasilen. Ste pomislili, da bi vas lahko v vaših vrstah bilo mnogo več? Da bi lahko gibanje bilo še močnejše? Samo.... (Juhu pa tak bodoči svet..)

29. all-star 1.3.2004	jst ne delam razlik...ali sem torej jst soncek??

30. malcontent 1.3.2004	To, da delajo razlike in te pač ne sprejmejo medse, ker "na zunaj " ne zgledaš anarhist (hm, kaj je tradicionalna anarhistična noša? :) ), pač pomeni, da jim je pomembnejše samo razglašanje za pripadnika nečesa, kar se dobro sliši. In če se gredo potem takšni ljudje aktivizem, je to tako ali tako poziranje. Kaj bi imel potem in the first place od tega, če se jim pridružiš? Ampak "moda " se spreminja, ostanejo pa tisti, ki imajo res kakšne dejanske cilje.

31. Neznanec/ka 1.3.2004	Ja samo kaj pa če želiš biti s temi ljudmi, recimo z uredu delom njih, pa nisi zaradi nekaterih (nesončkov) nisi ker se med njimi ne počutiš dobro? Ker kot sem reku, veliko jih je uredu, veliko pa tudi ne..Zanimivo da predvsem ženski del "anarho" populacije.. Allstar, tebe ne poznam, samo vsak, ki ni tak kot sem zgoraj opisal je dobrodošel..

32. malcontent 2.3.2004	>Ja samo kaj pa če želiš biti s temi ljudmi, recimo z uredu delom njih, pa nisi zaradi nekaterih (nesončkov) nisi ker se med njimi ne počutiš dobro? Ker kot sem reku, veliko jih je uredu, veliko pa tudi ne..Zanimivo da predvsem ženski del "anarho" populacije.. >Allstar, tebe ne poznam, samo vsak, ki ni tak kot sem zgoraj opisal je dobrodošel.. Hja, na žalost,... Saj moraš najbrž tud v šoli, službi ipd. prenašat koga, ki ni po tvojem okusu, ti pa po njegovem ne. To poskusiš odmislit, ker vsi te pa pač ne bodo marali, pa če se na glavo postaviš,...:)

33. Neznanec/ka 3.3.2004	Pozdravljeni soncki in soncice! Zanima me o kom oz. o kateri skupini govorite, ko omenjate izoliranost, samovsecnost ... Da nikogar ne sprejmejo za svojega, se v njihovi druzbi ne pocutite dobro, zavijajo z ocmi ipd. ??? Prav tako me zanima, kaksna je "anarhisticna nosa" oziroma izgled, na podlagi katerega vas ti ljudje "ocenjujejo"? Upam, da ne bom spet slisali, da moras biti panks, da si lako anarhist. To je cisti absurd in sama sem prepricana, da ne obstaja nekaj, kar bi lahko smatrali za "anarhisticni izgled". Moda najbrz res in strinjam se s tistim, ki je napisal, da so nekateri tu zaradi mode in da bodo ostali tisti, ki dejansko nekaj verjamejo. Kakorkoli - saj se mi v bistvu ne da debatirati o tej stvari - v "anarhisticnih" krogih v katerih se gibljem in v skupinah in inicijativah sama nikakor nimam takega obcutka. Absolutno ne obstaja ocenjevanje (kaj sele tisto na izgled) - kdor se zeli prikljuciti se prikljuci, kdor zeli delati in biti aktiven, dela in je aktiven, kdor pa se rad poimenuje anarhist in obsoja ostale za "elite" ipd., nima idej in vizije, pa pac ne bo aktiven v obstojecih anarhisticnih skupinah. Seveda vedno obstaja moznost, da se ustanovijo nove skupine in v anarhizmu je bistvo ravno SAMOORGANIZACIJA; tako da moznosti vedno obstajajo. Kdor zeli bo, kdor ne ne bo. Komur ni vsec ne bo, ce bo zelel bo drugace, mislim pa da v vsakem primeru med obstojecimi anarhisticnimi skupinami obstajajo izredno plodna tla za sodelovanje... Vsak je odgovoren sebi in skupnosti. Vse je odvisno od nas samih. vasa razredna prijateljica :-) guess who?

34. malcontent 3.3.2004	Tako se govori ;)

35. Neznanec/ka 3.3.2004	Saj pravim da ne obstaja nič takega kot je "anarhistična noša", zato mi je pa čudno..kako lahko določeni ocenjujejo po videzu..pa še nekaj:Zakaj se pa nekateri oklicujejo za anarcho punxe? Ko pa vendar pravite da panksi niso anarhisti?? Lev

36. ramon 4.3.2004	kako se bi dalo pomagati SAFu?

37. malcontent 4.3.2004	Punkerji so pač "posvojili" anarhizem za svojo ideologijo (ne vsi). Zato so najbrž tudi najbolj znani kot anarhisti. Lahko pa tud Mozarta poslušaš, pa si še zmer anarhist (in punker prav tako) :) Ampak ljudje tako radi poenostavljajo zadeve, da lahko vsakogar stlačijo v svoj predal,....

38. Drmr 4.3.2004	Jao pa dajte si že enkrat dopovedat da so anarhisti ljudje in pri tem nima vloge zvrst glasbe, ki jo poslušajo, obleka, šola... ampak miselnost. So punxi ki so anarhisti ampak niso pa vsi punxi anarhisti. Upam da boste tokrat dojel.

39. malcontent 4.3.2004	Yeah that's what I agree with,...