|
|
|
|
1.
Neznanec/ka
30.7.2003 |
Kakšne pravice ima posameznik v anarhiji? Ali ima pravico do doma(kaksnega)? Pravico do hrane(koliko)? |
|
2.
FreeBooter
30.7.2003 |
>Kakšne pravice ima posameznik v anarhiji? >Ali ima pravico do doma(kaksnega)? >Pravico do hrane(koliko)? Imamo pravico do dihanja. Zaenkret še. Pravica do osnovne strehe nad glavo in osnovne prehrane bi lahko bila tako enostavna in samoumevna kot pravica do dihanja. Vendar živimo v potrošniški družbi in bojim se da bo nekoč tudi za zrak treba plačati. |
|
3.
Neznanec/ka
30.7.2003 |
>Imamo pravico do dihanja. Zaenkret še. >Pravica do osnovne strehe nad glavo in osnovne prehrane bi lahko bila tako enostavna in samoumevna kot pravica do dihanja. >Vendar živimo v potrošniški družbi in bojim se da bo nekoč tudi za zrak treba plačati. Sedaj ima človek pravico kupiti si dom in hrano, kolikov vem pa v anarhiji to ne bi bilo več mogoce, zato me zanima kakšne pravice bi ljudje imeli. |
|
4.
FreeBooter
30.7.2003 |
>Sedaj ima človek pravico kupiti si dom in hrano, kolikov vem pa v anarhiji to ne bi bilo več mogoce, zato me zanima kakšne pravice bi ljudje imeli. Sedaj ima pravico da si kupi dom in hrano, vendar ne vsi. Veliko jih živi v kakšni dragi podnajemniški luknji ali pa so celo na cesti, da o umiranju od lakote sploh ne govorimo. Zakaj torej misliš da je sedanji sistem dober ? |
|
5.
McHrozni
30.7.2003 |
>Zakaj torej misliš da je sedanji sistem dober ? Kolikor takole berem Neznanca/ke ne zanima primerjava s sedanjim sistemom, ampak mehanizmi delovanja anarhije. Zaenkrat mu sploh nisi odgovoril. McHrozni |
|
6.
Neznanec/ka
30.7.2003 |
>Sedaj ima pravico da si kupi dom in hrano, vendar ne vsi. >Veliko jih živi v kakšni dragi podnajemniški luknji ali pa so celo na cesti, da o umiranju od lakote sploh ne govorimo. >Zakaj torej misliš da je sedanji sistem dober ? Kolikor vem ima vsak pravico kupiti si dom in hrano, vsaj v razvitih državah. Kdo te pravice nima? Kot pa si napisal drugje, mora človek za to delati, kdor delati ni pripravljen pač ne more pričakovati da ga bodo preživljali drugi. |
|
7.
FreeBooter
31.7.2003 |
>Kolikor takole berem Neznanca/ke ne zanima primerjava s sedanjim sistemom, ampak mehanizmi delovanja anarhije. >Zaenkrat mu sploh nisi odgovoril. Menda se vsi vsaj strinjamo, da sedanji sistem ni tisto kar bi lahko bilo, torej se nekateri bolj ali manj trudijo da bi postal boljši. Drugi, kot Neznanka/ec, vzamejo tisto kar jim drugi ponudijo. Po pravici povedano, sam ne verjamem da bo nekoč prišlo kar tako do anarhistične ureditve, ampak anarhizem razumem kot nek proces, ki se nikoli ne konča. še posebno ne s kakšno končno ureditvijo. O delovanju anarhizma pa lahko izveš, če se le potrudiš, saj anarhisti delujejo že kar nekaj časa in ne pričakuj da ti bom z nekaj vrsticami razložil bistvo anarhizma. |
|
8.
FreeBooter
31.7.2003 |
> >Kolikor vem ima vsak pravico kupiti si dom in hrano, vsaj v razvitih državah. Kdo te pravice nima? Kot pa si napisal drugje, mora človek za to delati, kdor delati ni pripravljen pač ne more pričakovati da ga bodo preživljali drugi. Samo pravica je premalo če je ne moreš udejaniti. Zakaj misliš da ljudje niso pripravljeni delati, mislim da večina jih je pripravljena delati, vendar ne več kot je potrebno. Če nočeš delati za vojsko, politike, cerkev, elite to še ne pomeni da nočeš delati. Nihče ne trdi da mora preživljati nekoga ki ni pripravljen delati, ta se bo po svoji volji moral znajti sam. To je njegova pravica. |
|
9.
Neznanec/ka
31.7.2003 |
>Samo pravica je premalo če je ne moreš udejaniti. Zakaj misliš da ljudje niso pripravljeni delati, mislim da večina jih je pripravljena delati, vendar ne več kot je potrebno. >Če nočeš delati za vojsko, politike, cerkev, elite to še ne pomeni da nočeš delati. >Nihče ne trdi da mora preživljati nekoga ki ni pripravljen delati, ta se bo po svoji volji moral znajti sam. To je njegova pravica. V nasprotju s tvoji izjavo ima vsak pravico in možnost delati, seveda pa gre del zaslužka tudi ostalemu delu družbe. Sedaj me zanima tvoj pogled na anarhistično družbo. Pravico do kakšnega doma in koliko hrane bi imel posameznik. Kako bi bilo npr. organizirano zdravstvo in šolstvo. Vem da ni mogoče v nekaj vrsticah razložiti anarhije, vendar menim da bi moral biti odgovor na ta vprašanja precej preprost. |
|
10.
FreeBooter
31.7.2003 |
>V nasprotju s tvoji izjavo ima vsak pravico in možnost delati, seveda pa gre del zaslužka tudi ostalemu delu družbe. > >Sedaj me zanima tvoj pogled na anarhistično družbo. Pravico do kakšnega doma in koliko hrane bi imel posameznik. Kako bi bilo npr. organizirano zdravstvo in šolstvo. >Vem da ni mogoče v nekaj vrsticah razložiti anarhije, vendar menim da bi moral biti odgovor na ta vprašanja precej preprost. Streha nad glavo ne pomeni vile, nadstandardnega stanovanja ogromne površine ali kaj podobnega. Posameznik bi moral imeti pravico do prostora v katerem bi lahko užival svojo zasebnost. Ostali prostori bi bili lahko skupni in bi se vzdrževali s pomočjo ostalih porabnikov. Skupni prostori ne bi bili smatrani kot samoumevna pravica do njih. Vsak človek bi moral imeti pravico do toliko hrane kot je potrebuje za osnovno preživetje, to ni veliko in to ne samo zato ker naj bi to bila kao anarhija, ampak zato ker smo ljudje. Ali pa nismo. Gurmani bi morali sami poskrbeti za svoje užitke. Šolstvo kot ga poznamo danes koristi večinoma samo državi, ljudje bi morali sami izbrati kaj jih zanima in bi morali imeti prost dostop do informacij. Danes se večina ljudi uči zaradi boja za čim višji gmotni položaj v družbi in ne zaradi ukaželnosti. Za zdravstvo se ni treba bati, večina ljudi je pripravljena v katerem koli sistemu podpirati zdravstvo in zdravniki so skozi zgodovino in različne sisteme še najbolj ohranjali tisto kar se imenuje človečnost. |
|
11.
Neznanec/ka
31.7.2003 |
>Streha nad glavo ne pomeni vile, nadstandardnega stanovanja ogromne površine ali kaj podobnega. Posameznik bi moral imeti pravico do prostora v katerem bi lahko užival svojo zasebnost. Ostali prostori bi bili lahko skupni in bi se vzdrževali s pomočjo ostalih porabnikov. Skupni prostori ne bi bili smatrani kot samoumevna pravica do njih. >Vsak človek bi moral imeti pravico do toliko hrane kot je potrebuje za osnovno preživetje, to ni veliko in to ne samo zato ker naj bi to bila kao anarhija, ampak zato ker smo ljudje. Ali pa nismo. Gurmani bi morali sami poskrbeti za svoje užitke. >Šolstvo kot ga poznamo danes koristi večinoma samo državi, >ljudje bi morali sami izbrati kaj jih zanima in bi morali imeti prost dostop do informacij. Danes se večina ljudi uči zaradi boja za čim višji gmotni položaj v družbi in ne zaradi ukaželnosti. >Za zdravstvo se ni treba bati, večina ljudi je pripravljena v katerem koli sistemu podpirati zdravstvo in zdravniki so skozi zgodovino in različne sisteme še najbolj ohranjali tisto kar se imenuje človečnost. Torej bi vsak imel pravico izkoriščati družbo? Lahko bi cele dneve lenaril, družba pa bi ga hranila in mu nudila dom. Mogoče ne dobro hranila, ampak hranila. In od kje bi ta hrana prišla? Ali bi bili proizvajalci hrane prisiljeni podariti del svojega pridelka? Kdo bo ljudem gradil hiše? |
|
12.
Neznanec/ka
31.7.2003 |
Neznanec/ka, mislim, da prav iščeš napake in luknje v anarhiji. Ne vem, če imam prav, a mislim, da bi bil v osnovi še vedno človek odgovoren sam zase in mu noben ne bi hrane pod nos prinašal. Bi mu pa bila na voljo in ne bi stradal, kot trenutno strada ogromno ljudi. Enako tudi s stanovanjem in vsem ostalim. Ker bi bili pač vsi enaki, bi avtomatično vsi nekaj prispevali. Meni se to zdi popolnoma logično. Neznanka #2 |
|
13.
Neznanec/ka
31.7.2003 |
>Neznanec/ka, mislim, da prav iščeš napake in luknje v anarhiji. Ne vem, če imam prav, a mislim, da bi bil v osnovi še vedno človek odgovoren sam zase in mu noben ne bi hrane pod nos prinašal. Bi mu pa bila na voljo in ne bi stradal, kot trenutno strada ogromno ljudi. Enako tudi s stanovanjem in vsem ostalim. Ker bi bili pač vsi enaki, bi avtomatično vsi nekaj prispevali. Meni se to zdi popolnoma logično. Torej bi se vedno obstajali davki? |
|
14.
Neznanec/ka
31.7.2003 |
Davki hranijo državo, države ne bi bilo. Torej mislim, da ne. Sicer pa jaz nimam prav veliko pojma o tem, tako da raje na profije počkaj. Neznanka #2 |
|
15.
McHrozni
31.7.2003 |
Edina druga možnost so prostovoljne donacije. Če so te donacije obvezne, so to davki. McHrozni |
|
16.
MP
1.8.2003 |
>Edina druga možnost so prostovoljne donacije. Če so te donacije obvezne, so to davki. > davki so donacije...ha, ha, ha, ha, ja jaz doniram za njihovo luksuzno rit ha, ha, ha, ha...kakšna miselnost...mChrozni je samo utelešenje božje modrosti...ha, ha, ho, ho... |
|
17.
McHrozni
1.8.2003 |
>davki so donacije...ha, ha, ha, ha, ja jaz doniram za njihovo luksuzno rit ha, ha, ha, ha...kakšna miselnost...mChrozni je samo utelešenje božje modrosti...ha, ha, ho, ho... Ja, davki so obvezne donacije. Če jih veš definirati kako drugače, prosim, izvoli. Takile izpadi samo kažejo na tvojo inteligenco (in ne izpade ravno dobro). McHrozni |
|
18.
bitedadust
16.8.2003 |
Moram reči da sem v preteklih mesecih kar malo pogrešal tvojo debilnost,McHrozi,hehe =) >Ja, davki so obvezne donacije. hahahahaha Donacija je PROSTOVOLJNI prispevek,torej ne more biti obvezen.Zakaj mečeš ven take,da se moram potem jaz spuščati na tako nizek nivo in to razlagati?LOL >Če jih veš definirati kako drugače, prosim, izvoli. Takile izpadi samo kažejo na tvojo inteligenco (in ne izpade ravno dobro). Davek je obvezni prispevek,ki ga državljan plača državi zato da lahko ta nemoteno funkcionira,med drugim s tem denarjem podkupuje ljudstvo,da se to kar najmanj pritožuje (socialno skrbstvo,zdravstvo,...) in vlaga v bolj drastične metode nadzorovanja ljudi (vojska,policija,NATO,...),itd. |
|
19.
bitedadust
16.8.2003 |
Da odgovorim na uvodno vprašanje: V anarhiji ima vsak človek pravico delati kar koli hoče,če s tem ne ogroža drugih.Torej lahko tudi živi kjerkoli hoče, kupovati pa mu doma ni treba,ker v anarhiji ni privatne lastnine-posameznik vzame,kar mu potrebuje,vendar to njegovo pravico (kot sem že rekel) omejuje pravica drugih posameznikov do istih stvari. Če si hoče posameznik zgraditi hišo,si jo lahko zgradi sam ali pa mu pomagajo drugi posamezniki,ki se samovoljno odločijo da mu bodo pomagali-nikakor se jih v fizično delo ne sme siliti,kot to počnejo danes naši gospodje. |
|
20.
McHrozni
16.8.2003 |
>Da odgovorim na uvodno vprašanje: >V anarhiji ima vsak človek pravico delati kar koli hoče,če s tem ne ogroža drugih.Torej lahko tudi živi kjerkoli hoče, kupovati pa mu doma ni treba,ker v anarhiji ni privatne lastnine-posameznik vzame,kar mu potrebuje,vendar to njegovo pravico (kot sem že rekel) omejuje pravica drugih posameznikov do istih stvari. >Če si hoče posameznik zgraditi hišo,si jo lahko zgradi sam ali pa mu pomagajo drugi posamezniki,ki se samovoljno odločijo da mu bodo pomagali-nikakor se jih v fizično delo ne sme siliti,kot to počnejo danes naši gospodje. Malo manj povezano vprašanje: kaj ni zgodovina pokazala, da se komunizem ne obnese? McHrozni |
|
21.
McHrozni
16.8.2003 |
>Davek je obvezni prispevek,ki ga državljan plača državi zato da lahko ta nemoteno funkcionira,med drugim s tem denarjem podkupuje ljudstvo,da se to kar najmanj pritožuje (socialno skrbstvo,zdravstvo,...) in vlaga v bolj drastične metode nadzorovanja ljudi (vojska,policija,NATO,...),itd. Kako bi pa te stvari delovale v anarhiji? Denimo, zdravstvo. McHrozni |
|
22.
Schrei
17.8.2003 |
To z zdravstvom sem se sam že večkrat spraševal in s tem tudi moril drugim. Kakega jasnega odgovora nisem dobil. Nekdo mi je rekel, da bi vse skupaj delovalo na različnih zdravilcih. No, ta odgovor me je malo nasmejal, drugega pa vseeno nisem dobil. |
|
23.
McHrozni
17.8.2003 |
>To z zdravstvom sem se sam že večkrat spraševal in s tem tudi moril drugim. Kakega jasnega odgovora nisem dobil. Nekdo mi je rekel, da bi vse skupaj delovalo na različnih zdravilcih. No, ta odgovor me je malo nasmejal, drugega pa vseeno nisem dobil. Na nič ne dobiš jasnega odgovora.. še najboljši približek je "bo že kako, sicer je pa zdaj ...". McHrozni |
|
24.
bitedadust
18.8.2003 |
Najprej se ti moram iskreno opravičiti,ker sem te v uvodnem stavku prejšnjega posta užalil.=) >Malo manj povezano vprašanje: kaj ni zgodovina pokazala, da se komunizem ne obnese? Komunizem nima nič skupnega z anarhizmom. >Kako bi pa te stvari delovale v anarhiji? >Denimo, zdravstvo. Ne z davki,temveč s prostovoljnimi prispevki.Zadnje čase sem malo razmišljal in prišel do zaključka,da država mora biti,vendar še zdaleč ne takšna kot je zdaj--sem jo bolj ali manj uspešno opisal v enem drugem postu. Tukaj gre za moje mnenje,morda se nekateri anarhisti ne strinjajo z mano,ampak imajo vso pravico do tega: v prvotnih krščanskih skupnostih so ljudje živeli v anarhiji -- ni še bilo urejene Cerkve,ki bi jih nadzirala,ampak so živeli v skupnostih,kjer je vsak posameznik ves svoj zaslužek prispeval v skupno blagajno,denar pa so potem porabili za hrano za vso skupino.Če je kdo v enem mesecu potreboval več denarja,so mu ga dali,vendar je moral svojo zahtevo (logično) utemeljiti.Zdaj pa to prestavi na državno raven,izraza država pa v tem primeru ne uporabljam za neko avtoritarno tvorbo,temveč za skupnost ljudi,ki živi na nekem področju. Po mojem bi morale takšne 'dajatve' zamenjati davke. |
|
25.
McHrozni
18.8.2003 |
>Komunizem nima nič skupnega z anarhizmom. V čem je razlika med Marxovimi ideali in anarhijo? Naj ti jaz razložim, da je razlika v tem, kako hočete priti do istega cilja po dveh različnih poteh? >Tukaj gre za moje mnenje,morda se nekateri anarhisti ne strinjajo z mano,ampak imajo vso pravico do tega: v prvotnih krščanskih skupnostih so ljudje živeli v anarhiji -- ni še bilo urejene Cerkve,ki bi jih nadzirala,ampak so živeli v skupnostih,kjer je vsak posameznik ves svoj zaslužek prispeval v skupno blagajno,denar pa so potem porabili za hrano za vso skupino.Če je kdo v enem mesecu potreboval več denarja,so mu ga dali,vendar je moral svojo zahtevo (logično) utemeljiti.Zdaj pa to prestavi na državno raven,izraza država pa v tem primeru ne uporabljam za neko avtoritarno tvorbo,temveč za skupnost ljudi,ki živi na nekem področju. > >Po mojem bi morale takšne 'dajatve' zamenjati davke. To je klasični, idealizirani socializem. McHrozni |
|
26.
bitedadust
18.8.2003 |
>Naj ti jaz razložim, da je razlika v tem, kako hočete priti do istega cilja po dveh različnih poteh? Tako je.Cilj je isti,vendar je pot drugačna.Vendar je ta pot še kako pomembna,saj komunizem poskuša doseči svobodo posameznika skozi diktaturo,najhujšo obliko represije.To je nekako tako kot če bi na poti skozi gozd do jase rinil skozi vse mogoče trnovje,grmovje in drevje (in se verjetno še izgubil),namesto da bi šel po poti.Še vedno pa obstaja majhen delček upanja,da najdeš jaso--ta pa daje komunistom upanje. >To je klasični, idealizirani socializem. Idealizirani?Ne bi rekel. Če je uspelo ljudem v 1. stol. n.š., zakaj ne bi nam v moderni dobi,ko lahko težka dela namesto nas opravijo stroji? Zato si pa ne nadevam več oznake anarhist,temveč libertarni socialist. |
|
27.
McHrozni
18.8.2003 |
>Tukaj gre za moje mnenje,morda se nekateri anarhisti ne strinjajo z mano,ampak imajo vso pravico do tega: v prvotnih krščanskih skupnostih so ljudje živeli v anarhiji -- ni še bilo urejene Cerkve,ki bi jih nadzirala,ampak so živeli v skupnostih,kjer je vsak posameznik ves svoj zaslužek prispeval v skupno blagajno,denar pa so potem porabili za hrano za vso skupino.Če je kdo v enem mesecu potreboval več denarja,so mu ga dali,vendar je moral svojo zahtevo (logično) utemeljiti.Zdaj pa to prestavi na državno raven,izraza država pa v tem primeru ne uporabljam za neko avtoritarno tvorbo,temveč za skupnost ljudi,ki živi na nekem področju. > >Po mojem bi morale takšne 'dajatve' zamenjati davke. Torej bi bile te dajatve obvezne? Nekako tako kot 100% davek na dobiček? Problem pri tem sistemu je, da ne upošteva števila ljudi v sedanjih časih. Vasica z 100 prebivalci se je morda že lahko zmenila kdo potrebuje več denarja, mesto z miljonom ali vec pa se bo težko. |
|
28.
bitedadust
18.8.2003 |
>Problem pri tem sistemu je, da ne upošteva števila ljudi v sedanjih časih. Vasica z 100 prebivalci se je morda že lahko zmenila kdo potrebuje več denarja, mesto z miljonom ali vec pa se bo težko. Takole je.Nič ni obvezno.Ti nisi družbi dolžan ničesar,in obratno.Če hočeš,denar daš in potem ga tudi dobivaš iz skupne blagajne,če pa ne pa pač ne,vendar se moraš v tem primeru znajti sam.Ne more te pa družba prisiliti,da plačaš 'davek',kot to počne Država oz. njena Davčna uprava. Prav zaradi tega problema (več prebivalcev) je potrebna decentralizacija na manjše enote,kot sem že omenil v nekem drugem postu. |
|
29.
McHrozni
18.8.2003 |
>Tako je.Cilj je isti,vendar je pot drugačna.Vendar je ta pot še kako pomembna,saj komunizem poskuša doseči svobodo posameznika skozi diktaturo,najhujšo obliko represije.To je nekako tako kot če bi na poti skozi gozd do jase rinil skozi vse mogoče trnovje,grmovje in drevje (in se verjetno še izgubil),namesto da bi šel po poti.Še vedno pa obstaja majhen delček upanja,da najdeš jaso--ta pa daje komunistom upanje. Torej, anarhija in komunizem sta ista stvar, sta isti cilj. Nekako tako, kot da bi trdil da ni nobene povezave med Buranom in Space Shuttlom. >Idealizirani?Ne bi rekel. Ja, vsekakor je idealiziran. >Če je uspelo ljudem v 1. stol. n.š., zakaj ne bi nam v moderni dobi,ko lahko težka dela namesto nas opravijo stroji? Ravno zato, ker delo opravljajo stroji je to nemogoče. Z mehanizacijo in s sploh vsem napredkom se pojavi nujna potreba po specializaciji kadra. S tem se zakomplicirajo tudi medsebojni odnosi in gospodarstvo. V prvem stoletju n.š. je bilo enostavno - imel si kmetovalce in nekaj obrtnikov, ampak njihovo delo so pogosto kmetje opravljali sami. Dejansko so lahko vsi skoraj enaki in prispevek vsakega posameznika je jasen. V moderni dobi je pa večina dela umskega. Tega ni mogoče primerjati, še bolj -- tega ni možno meriti. Kdo je več prispeval k znanosti - Max Planck, ali Albert Einstein? Kdo je največ prispeval k moderni medicini? Je bil to Merck? Seveda se boš vprašal zakaj je to pomembno. Ključ do enakosti je to, da vsi ljudje razumejo, da vsi prispevajo k družbi, a po svojih močeh. Ti praviš, da politiki ne prispevajo ničesar, jaz pravim, da prispevajo ključno koordinacijo. Marsikdo ne razume koristi vseh tistih tisočev in tisočev znanstvenikov, ki itak nikoli ničesar ne razvijejo. To je sicer res, večina jih nikoli ne izumi nič bistvenega, ampak na njihovih napakah in pomotah se učijo drugi, ki sčasoma pridejo do pomembnih odkritij. Prispevek zidarja je jasen, prispevek filozofa je moten, pa vseeno je filozof bolj čislan -- ker tudi filozof prispeva svoje in prispeva lahko ogromno, konkretno recimo, tvoje ideje. >Zato si pa ne nadevam več oznake anarhist,temveč libertarni socialist. Libertanci zagovarjajo 100% svobodo kapitala, če prav vem. McHrozni |
|
30.
McHrozni
18.8.2003 |
>Takole je.Nič ni obvezno.Ti nisi družbi dolžan ničesar,in obratno.Če hočeš,denar daš in potem ga tudi dobivaš iz skupne blagajne,če pa ne pa pač ne,vendar se moraš v tem primeru znajti sam.Ne more te pa družba prisiliti,da plačaš 'davek',kot to počne Država oz. njena Davčna uprava. Vsekakor potem nihče ne bo dal nič, kajti v povprečju boš nazaj vedno dobil manj, kot si notri vložil. >Prav zaradi tega problema (več prebivalcev) je potrebna decentralizacija na manjše enote,kot sem že omenil v nekem drugem postu. Manjše enote brez oblasti od zgoraj bodo dosegle bore malo. Dokaz: Luxembourg nima vesoljske agencije, Rusija pa jo ima, čeprav je Luxembourg bistveno bogatejši od slednje. McHrozni |
|
31.
McHrozni
18.8.2003 |
>Prav zaradi tega problema (več prebivalcev) je potrebna decentralizacija na manjše enote,kot sem že omenil v nekem drugem postu. Decentralizacija bi nekaj časa mogoče delovala, nato pa bi se pojavili problemi. Stroji in orodje bi sčasoma razpadlo, in majhna skupnost jih ne bo sposobna nadomestiti, saj ne bo imela dovolj sredstev za postavitev tovarne. Znanost bi izumrla, saj ljudje nebi prispevali denarja znanstvenikom (nihče ne bo prostovoljno plačeval denarja nekomi ki nič ne proizvaja). Sčasoma bi na Zemlji zmanjkalo surovin in večina ljudi bi umrla zaradi lakote in vojn. |
|
32.
kozak
19.8.2003 |
>Decentralizacija bi nekaj časa mogoče delovala, nato pa bi se pojavili problemi. Stroji in orodje bi sčasoma razpadlo, in majhna skupnost jih ne bo sposobna nadomestiti, saj ne bo imela dovolj sredstev za postavitev tovarne. Očitno ne razumeš, kaj pomeni decentralizacija. To ne pomeni, da bi bile posamezne enote zaprte in samozadostne. Ravno nasprotno, decentralizacija vključuje sodelovanje med enotami na podlagi potreb, zmožnosti in želj, ki jih enota tem bolj pozna, čim manjša je. V anarhiji ni prav nič manj koordinacije, le na drugačnih principih temelji (brez prisile). |
|
33.
Falcon
19.8.2003 |
>Očitno ne razumeš, kaj pomeni decentralizacija. To ne pomeni, da bi bile posamezne enote zaprte in samozadostne. Ravno nasprotno, decentralizacija vključuje sodelovanje med enotami na podlagi potreb, zmožnosti in želj, ki jih enota tem bolj pozna, čim manjša je. V anarhiji ni prav nič manj koordinacije, le na drugačnih principih temelji (brez prisile). In kako natančno deluje koordinacija med enotami? Ali se prebivalci ene enote zberejo, odidejo v drugo enoto ter se pomenijo s prebivalci le-te? |
|
34.
ataturk
16.9.2003 |
>>Malo manj povezano vprašanje: kaj ni zgodovina pokazala, da se komunizem ne obnese? > >Komunizem nima nič skupnega z anarhizmom. Bitedadust, ta trditev je napačna. V anarhizmu danes prevladuje komunistična smer, ki se imenuje anarhokomunizem. Glede te smeri me še vedno obhajajo dvomi, čeprav so me nekateri tukaj gor skušali prepričevati o nasprotnem. Anarhisti niso nujno komunisti (npr. lahko so mutualisti). Po drugi strani pa komunizem pozna več variant. Ena je anarhokomunizem, druga pa je npr. boljševizem. Zato bi bila pravilnejša izjava, da anarhokomunizem razen ideje komunizma nima ničesar skupnega z boljševizmom. Anarhokomunizem gradi na anarhizmu, boljševizem pa na hierarhiji. Zgodovina je pokazala (v bistvu šele od 70-ih let dalje), da boljševizem res ni deloval v Evropi, v Rusiji in na Kubi. Videli bomo, kaj se bo zgodilo na Kitajskem in v Vietnamu, čeprav statistike kažejo, da je kitajski bančni sistem in investicijski sistem že močno pregret, in da je torej nekaj hudo narobe. V prihodnosti bomo videli, ali bodo Kitajci sposobni preiti na kompleksnejše izdelke- evropsko-ruska zgodba kaže na veliko možnost, da bodo odpovedali, ali pa prešli v pravo tržno gospodarstvo. Kar se tiče anarhizma, je zgodovina pokazala kvečjemu to, da je anarhizem možno imeti- pa čeprav samo za kakšno leto (Aragon). Boljševikom kljub 70 letom to ni uspelo- dejanski boljševizem je bil nekaj drugega kot marksistična idejna zasnova. |
|
35.
ataturk
16.9.2003 |
>>Decentralizacija bi nekaj časa mogoče delovala, nato pa bi se pojavili problemi. Stroji in orodje bi sčasoma razpadlo, in majhna skupnost jih ne bo sposobna nadomestiti, saj ne bo imela dovolj sredstev za postavitev tovarne. > >Očitno ne razumeš, kaj pomeni decentralizacija. To ne pomeni, da bi bile posamezne enote zaprte in samozadostne. Ravno nasprotno, decentralizacija vključuje sodelovanje med enotami na podlagi potreb, zmožnosti in želj, ki jih enota tem bolj pozna, čim manjša je. V anarhiji ni prav nič manj koordinacije, le na drugačnih principih temelji (brez prisile). Očitno si vsak malo drugače razlaga decentralizacijo. Decentralizacija dejansko lahko pomeni to, kar opisuje Mc- to je atomizem, kar nujno vodi v kaos ali v vzpostavitev hierarhije ali pa v decentralistično koordinacijo. O slednjem govorijo anarhisti, kar je predstavil kozak. v takšni obliki decentralizacije bi probleme koordinacije deloma lahko prepustili trgu (ena od variant anarhizma dopušča trg) ali pa z cost-benefit analizami. |
|
36.
ataturk
16.9.2003 |
>Znanost bi izumrla, saj ljudje nebi prispevali denarja znanstvenikom (nihče ne bo prostovoljno plačeval denarja nekomi ki nič ne proizvaja). To je omejena predstava o produkciji, ki so jo pogosto propagirali boljševiki. Prispevek človekovega dela ni nujno produkcija materialnega izdelka, lahko gre za obračunavanje, laboratorijsko delo itd... to bi bilo potrebno koordinirati. preko atomistične decentralizacije pa bi seveda res vse razpadlo ali pa prešlo na drugo obliko organiziranosti. |
|
37.
ataturk
16.9.2003 |
Hm, uvodno vprašanje je: kakšne PRAVICE bi imel posameznik v anarhizmu. Najradikalnejši zagovorniki pojma pravic so liberalci oziroma libertarna struja (vendar zlasti tista v smislu klasičnega Smithovskega liberalizma). Danes so človekove pravice večini ljudi na Zahodu že zlezle pod kožo in so nekakšna kulturna predpostavka. Nekateri menijo, da gre na pravno-politično raven prenešene biološke potrebe. Vendar je vprašanje, ali si res lahko privoščimo redukcijo človeka na neko konkretno pravico. Seveda je res, da recimo tema Antigone že predstavlja problematiko človekove pravice, vendar po drugi strani ista tema zajema dosti širšo problematiko človekove etike in duhovne veličine. Zaradi takega kompleksnejšega pristopa je Godwin nasprotoval človekovim pravicam. Godwin je sicer prvi znani anarhist moderne dobe, bil pa je namreč tudi utilitarist- človekovim pravicam ni zaupal, ker je človeka doživljal kot kompleksnejše bitje. Verjetno se je tudi iz tega vira nezaupanja nalezel tudi Marx, vendar pa je ta mislec že zapustil utilitaristično ali anarhistično misel, in to je v kombinacijami s konkretnimi političnimi strategijami komunističnih strank kasneje pripeljalo do zanikanja človekovega dostojanstva pri boljševikih. Mnogi današnji anarhisti vseeno govorijo o človekovih pravicah, saj imajo pred očmi podobe totalitarnih režimov, ki človekovega dostojanstva niso bili sposobni ohranjati niti preko poenostavljenega mehanizma- človekovih pravic. >Torej bi vsak imel pravico izkoriščati družbo? Lahko bi cele dneve lenaril, družba pa bi ga hranila in mu nudila dom. Mogoče ne dobro hranila, ampak hranila. In od kje bi ta hrana prišla? Ali bi bili proizvajalci hrane prisiljeni podariti del svojega pridelka? Kdo bo ljudem gradil hiše? >(neznanec) Razvoj človeka kot odgovornega in socialnega bitja terja tako solidarizem kot osebno svobodo slehernega (v smislu, da ne moreš svobode zreducirati na svobodo nekaterih). Zato v anarhizmu običajno ne bi bilo posluha za lenobo. Ljudje bi po eni strani lahko delali toliko, kot bi hoteli zaslužiti- npr. nekdo bi delal za 100 enot vrednosti, nekdo pa 300 in bi le-ta lahko živel bolj ''razkošno''. Problem bi nastal, če karikiram, če bi nekdo lahko preživel le, če bi imel določeno število enot ustvarjene vrednosti. Če len človek ne bi hotel delati in si ustvariti tega minimuma, potem bi ga drugi ljudje verjetno pustili stradati. Po eni strani ima solidarizem lahko neke meje, saj je za njegovo ohranitev potrebna medsebojna odgovornost, po drugi strani pa bi bilo zato takšno ravnanje v nekem drugem smislu tudi že solidarno- ta človek bi dobil lekcijo, da je odgovoren zase. Tisti, ki bi delali in ustvarjali, bi skoraj gotovo tako ravnali. Na ''lepe oči'' ne bi bilo ravno ne vem kaj podarjeno. Stanovanjske pravice morda, zagotovo pa nekatere (manj vredne ali bistveno na osebnost vezane) osebne pravice bi v anarhiji ostale. Morda pravno to ne bi bilo opredeljeno kot lastnina, ampak kot posest, a vendarle. Nastopanje anarhistov proti zasebni lastnini izvira namreč le iz strahu pred zlorabo zasebne lastnine v hierarhične namene. >V anarhiji ima vsak človek pravico delati kar koli hoče,če s tem ne ogroža drugih.Torej lahko tudi živi kjerkoli hoče, kupovati pa mu doma ni treba,ker v anarhiji ni privatne lastnine-posameznik vzame,kar mu potrebuje,vendar to njegovo pravico (kot sem že rekel) omejuje pravica drugih posameznikov do istih stvari. >Če si hoče posameznik zgraditi hišo,si jo lahko zgradi sam ali pa mu pomagajo drugi posamezniki,ki se samovoljno odločijo da mu bodo pomagali-nikakor se jih v fizično delo ne sme siliti,kot to počnejo danes naši gospodje. >(bitedadust) prvi odstavek je bolj anarhokomunistično stališče. Zavedati se moramo, da bi vseeno obstajala kontrola kaj kdo vzame in koliko- tudi, če ne bi bilo trga. V tem smislu bi še vedno nekaj ''kupil''. Drugi odstavek pa kaže na to, da bi določene stvari tudi v anarhizmu obstajale vsaj v tesni posesti, če že ne v lasti posameznikov. |
|
38.
ataturk
16.9.2003 |
>To z zdravstvom sem se sam že večkrat spraševal in s tem tudi moril drugim. Kakega jasnega odgovora nisem dobil. >Nekdo mi je rekel, da bi vse skupaj delovalo na različnih zdravilcih. No, ta odgovor me je malo nasmejal, drugega pa vseeno nisem dobil. >(Schrei) Ta odgovor je popolnoma utrgan. Zdravstveni sistem res lahko deloma deluje na osnovi zdravilcev in bioenergetikov in... in na osnovi visoko specializiranih zdravnikov = torej tako kot v osnovi deluje tudi danes! Temeljiti mora na čim večjem poznavanju človekovega telesa in človekove duševnosti in na poznavanju metod za uravnovešanje tega. Tisti, ki ti je rekel, da naj bi v anarhizmu zdravstvo delovalo na osnovi šarlatanstva, je pošteno usekan in se z njim ne obremenjuj. |
|
39.
McHrozni
16.9.2003 |
>Očitno si vsak malo drugače razlaga decentralizacijo. Decentralizacija dejansko lahko pomeni to, kar opisuje Mc- to je atomizem, kar nujno vodi v kaos ali v vzpostavitev hierarhije ali pa v decentralistično koordinacijo. O slednjem govorijo anarhisti, kar je predstavil kozak. v takšni obliki decentralizacije bi probleme koordinacije deloma lahko prepustili trgu (ena od variant anarhizma dopušča trg) ali pa z cost-benefit analizami. Toda - ali nimamo takega tipa decentralizacije že sedaj? Trg imamo, dokaj svoboden, ponuja se vse, od delovnih mest, delavcev, znanja, izdelki... karkoli. Za vse se dela cost-benefit analiza. Če sprejmem službo pri (grdem izkoriščevalskem parazitu) podjetniku, bom dobival redno plačo in si bom lahko privoščil solidno živeti, ampak ne bom pa mogel obogateti. Če se samozaposlim, bom morda izgubil vse, morda bom živel primerljivo življenje, morda bom bogat. Kdorkoli hoče se lahko povezuje v kakršnekoli skupnosti - in tudi se, od sindikatov, do kulturnih društev. Kaj ni to točno to, kar si opisal? McHrozni |
|
40.
bitedadust
19.9.2003 |
>>Komunizem nima nič skupnega z anarhizmom. > >Bitedadust, ta trditev je napačna. V anarhizmu danes prevladuje komunistična smer, ki se imenuje anarhokomunizem. Vem;ugotavljam,da se zadnje čase močno nagibam prav k temu.V mislih sem imel strogi državni komunizem,ki ga mchrozni enači z anarhizmom.Sicer je pa tudi definicija anarhokomunizam kot takšnega malce vprašljiva,ker je komunizem v osnovi definiran kot sistem,v kateri ima oblast ljudstvo,vendar pa oblast še vedno obstaja.To je Marx večkrat izrecno poudaril v disputih z Bakuninom. |
|
41.
bitedadust
19.9.2003 |
>Toda - ali nimamo takega tipa decentralizacije že sedaj? >Trg imamo, dokaj svoboden, ponuja se vse, od delovnih mest, delavcev, znanja, izdelki... karkoli. >Za vse se dela cost-benefit analiza. Če sprejmem službo pri (grdem izkoriščevalskem parazitu) podjetniku, bom dobival redno plačo in si bom lahko privoščil solidno živeti, ampak ne bom pa mogel obogateti. Če se samozaposlim, bom morda izgubil vse, morda bom živel primerljivo življenje, morda bom bogat. >Kdorkoli hoče se lahko povezuje v kakršnekoli skupnosti - in tudi se, od sindikatov, do kulturnih društev. Jaz sem imel v mislih decentralizaijo celotne države,ne samo gospodarskega sektorja.Bolj konkretno,vsako mesto (vas,naselje,okrožje,kakor hočeš)bi postalo samostojna enota v političnem smislu. |
|
42.
McHrozni
20.9.2003 |
>Vem;ugotavljam,da se zadnje čase močno nagibam prav k temu.V mislih sem imel strogi državni komunizem,ki ga mchrozni enači z anarhizmom.Sicer je pa tudi definicija anarhokomunizam kot takšnega malce vprašljiva,ker je komunizem v osnovi definiran kot sistem,v kateri ima oblast ljudstvo,vendar pa oblast še vedno obstaja.To je Marx večkrat izrecno poudaril v disputih z Bakuninom. V vsaki ureditvi obstajajo sledi ostalih. Včasih so ti delci močnejši, včasih šibkejši, ampak vedno obstajajo. Zato pa dobivamo primerjave stila "Bush je Hitler", ker lahko potegneš vzporednice med čimerkoli kadarkoli. Stvar je taka, da ima anarhija daleč največ vzporednic s komunizmom. Končni obliki sta sploh skorajda enaki, razlika je edinole v poti do nje. Anarhija in komunizem morda nista ena in ista stvar, sta pa zelo zelo podobni. Boj za komunizem je pomoril dobril 100 milijonov ljudi. McHrozni |
|
43.
bitedadust
22.9.2003 |
>Stvar je taka, da ima anarhija daleč največ vzporednic s komunizmom. Končni obliki sta sploh skorajda enaki, razlika je edinole v poti do nje. >Anarhija in komunizem morda nista ena in ista stvar, sta pa zelo zelo podobni. > >Boj za komunizem je pomoril dobril 100 milijonov ljudi. Prav način je bistven,ker so komunisti pobili 100 milijonov ljudi (recimo),anarhisti smo pa načeloma proti nasilju. |
|
44.
McHrozni
23.9.2003 |
>Prav način je bistven,ker so komunisti pobili 100 milijonov ljudi (recimo),anarhisti smo pa načeloma proti nasilju. Kot na primer v Genovi, na Švedskem, v Sloveniji...? Grožnja z likvidacijo ko pride revolucija niso izbruhi proti nasilju. McHrozni |
 |
| anarhistični portal - anti-copyright 1998 - shall not rull & not be ruled - ruleless.com |