Anarhistični portal


1. Neznanec/ka 10.7.2003	Kaj bi vi anarhisti naredili z njimi? Kako bi v anarhiji reševali take slučaje? Jaz bi jih pekel na počasnem ognju, mladoletnost gor al dol.

2. Neznanec/ka 11.7.2003	Mogoče pa ta dogodek ni bil nujno potreben. Če teh ljudi ne bi zatirali tudi sami ne bi čutili potrebe po agresiji do šibkejših. Torej vprašanje kaj bi sedaj z njimi po moje tu ni na mestu. Je pa vsekakor zanimivo in žal zelo človeško, da ko gre vse k hudiču in dokončno ne veš več kam naprej, potem pametno ugotoviš, da tudi ostali nimajo za nastali problem neke pametne rešitve. In ti pri tem gre še na smeh, ker imaš občutek, da si našel opravičilo za svojo neumnost.

3. McHrozni 11.7.2003	Popravil bi zadevo v toliko, da če se ne bi počutili zatirane, bi bila zgornja razlaga možna (sicer vztrajam, da je vse to 'zatiranje' izmišljotina malih zelenih škratov aka anarhistov). Zatiranega se bo vedno kdo počutil, ne glede na vse. Preprosto zato, ker ne bo najboljši tam, kjer bi to hotel in ker ne bo mogel dobiti tistega, kar hoče. McHrozni

4. Frenk 11.7.2003	>Mogoče pa ta dogodek ni bil nujno potreben. Če teh ljudi ne bi zatirali tudi sami ne bi čutili potrebe po agresiji do šibkejših. Torej je po tvoje kriva družba. S tem se delno strinjam, vendar je vprašanje "kaj zdaj narediti z njimi" vseeno zelo na mestu. Celo ključno! Družbo namreč med drugim opredeljuje tudi to, na kak način se zna odzvati na takšne agresivne deviacije posameznih članov. Če jih kruto kaznuje, s tem še dodatno prispeva k seštevku vseh krutosti in postane nekako "slabša" in kot taka potem seveda proizvaja "slabše" posameznike. To vodi v začaran krog, ki se mu lahko izognemo le z brzdanjem lastnih maščevalnih vzgibov. Zavedati se je namreč treba, da bi kruta kazen v tem konkretnem primeru imela le en učinek in namen: maščevanje.

5. MP 11.7.2003	Prvič se mi ne zdi, da če človek ne dobi željene stvari, počuti zatiranega, ampak se počuti prikrajšanega. Zaitranje odnos med gospodarjem in sužnjem, pri katrem se drugi odreka užitku zaradi prvega, ki poseduje zgolj užitek oz. užitek je tu mogče samo kot presežek in ta presežek se črpa iz drugega - sužnja (ki mora zatirati svojo željo po realizaciji te želje in jo ohrani zgolj kot željo). Da ima prvi samo užitek, se zato drugi odreče temu užitku in jo ohrani zgolj kot željo. 2. Ni me bilo tam, zato ne poznam poteka dogodkov, vendar ne moremo krivdo za dogodek prenesti zgolj na te fante. Vpr. je zakaj je prišlo do ekscesa? Trenutki odločitve so kratki v takih situacijah in odzivni momenti presegajo moralo in voljo posaemznika oz. posaemznik, saj naredi bypass pri lastni moralni drži in jo prenese na skupino oz. na vodjo v kolikor ta obstaja, ki z besedo udejanji dejanje (zelo podobno kot na bojišču - beri dnevnike vojakov). Vpr. ki je tu pomembno zakaj se niso odzvali kot posamezniki, kaj je blokiralo identifikacijo s trpečim človekom?

6. McHrozni 11.7.2003	>Prvič se mi ne zdi, da če človek ne dobi željene stvari, počuti zatiranega, ampak se počuti prikrajšanega. Kaj se tebi zdi ni pomembno. Pomembno je samo kaj se zdi tistemu, ki se znajde v tisti situaciji. Kaj ni zatiranje samo to, da nekoga prikrajšaš za to, kar on misli, da mu pripada? McHrozni

7. Neznanec/ka 13.7.2003	>>Kaj ni zatiranje samo to, da nekoga prikrajšaš za to, kar on misli, da mu pripada? Ne, zatiranje je da nekoga prikrajšaš za to, kar mu pripada. Ce bi si ta nekdo vtepel v glavo, da mu pripada x, cetudi nima pravice do x, potem tvoja definicija ne zdrzi, vsaj v pravno urejenih druzbah.

8. McHrozni 13.7.2003	>Ne, zatiranje je >da nekoga prikrajšaš za to, kar mu pripada. > >Ce bi si ta nekdo vtepel v glavo, da mu pripada >x, cetudi nima pravice do x, potem tvoja definicija ne >zdrzi, vsaj v pravno urejenih druzbah. In to je ključ do konflikta z anarhisti. Oni so si vtepli v glavo, da jim pripadajo stvari, ki jim po zakonu in kulturi ne pripadajo. Temu, da nimajo dostopa do teh stvari oni rečejo zatiranje, represija in kaj jaz vem kaj še vse. Po anarhistični definiciji zatiranja je to neizbežno. McHrozni

9. MP 14.7.2003	Zatiranje je odnos pri katerem se prvi odreče ugodju zaradi ugodja drugega; idealni primer zatiranja je rikša. Kar se pa itče zakona: pišejo ga zatiralci, zato ne vzdrži težo argumenta , da mu po zakonu kaj pripada (glej zgodovino prava), saj bi to definiciji še zmeraj moralo obstajati suženjstvo (zakon se spreminja) in enako velja tudi za kulturo, kultura ni nekaj samo v kar je človek vpet, ampek se z njegovim udejstvovanjem spreminja. In pa če vzamem tvoj argument za resničnega, kako potem razložiti vsiljive in agresivnee vdore zahoda na druge celine, če jim po definici to ne pripada???

10. McHrozni 14.7.2003	>Zatiranje je odnos pri katerem se prvi odreče ugodju zaradi ugodja drugega; idealni primer zatiranja je rikša. Aha, torej so plače zatiranje lastnika tovarne. Odreče se suženjski delavni sili in zato ga delavci zatirajo, ker se mora odrekati lastnemu ugodju za njihovo ugodje. Daj mi argument, da temu ni tako, ne mi težit z neumnostmi, ampak argument, da iz tvoje izjave ne sledi moja. >Kar se pa itče zakona: pišejo ga zatiralci, zato ne vzdrži težo argumenta , da mu po zakonu kaj pripada (glej zgodovino prava), saj bi to definiciji še zmeraj moralo obstajati suženjstvo (zakon se spreminja) in enako velja tudi za kulturo, kultura ni nekaj samo v kar je človek vpet, ampek se z njegovim udejstvovanjem spreminja. In pa če vzamem tvoj argument za resničnega, kako potem razložiti vsiljive in agresivnee vdore zahoda na druge celine, če jim po definici to ne pripada??? Temu se reče zakon močnejšega, ki nastopi takrat, ko ni zakonov. Torej: da zakoni ali ne zakoni? McHrozni

11. MP 14.7.2003	>Aha, torej so plače zatiranje lastnika tovarne. Odreče se suženjski delavni sili in zato ga delavci zatirajo, ker se mora odrekati lastnemu ugodju za njihovo ugodje. On se ne odreče užitku, ampak delavci se odrečejo užitku za delodajalčev užitek: 1. sužnejlastništvo je dražje od mezdnega dela: glej zogdovino rimskega imperija, latifundije: 2. mezde, ki jo prejmejo delavci so vedno manjše od profita, ki si ga prilasti delodajalec z njihovim delom (npr. zakaj pa misliš da se industrija seli na jug in vzhod)

12. MP 14.7.2003	če pa velaj zakon močnejšega, potem imam legitimno pravico., da si z vsem sredstvi prialstim kar želim, torej lahko si kupim orožje in grem na cesto pobirati denar?

13. McHrozni 14.7.2003	> On se ne odreče užitku, ampak delavci se odrečejo užitku za delodajalčev užitek: Ali se pa mogoče oboji odpovejo delu užitka? >1. sužnejlastništvo je dražje od mezdnega dela: glej zogdovino rimskega imperija, latifundije: Kolikor vem, je ekonomija rimskega imperija slonela na sužnjih in so se težave začele šele ko je le-teh začelo primanjkovati? Izbiro so imeli vedno. >2. mezde, ki jo prejmejo delavci so vedno manjše od profita, ki si ga prilasti delodajalec z njihovim delom (npr. zakaj pa misliš da se industrija seli na jug in vzhod) Seveda, ampak plačani so vseeno, kajne? Torej je delodajalec na slabšem, kot če bi uporabljal sužnje, torej ga delavci zatirajo. Ali pa tu velja logika "večjega zla", ki se je anarhisti in podobni povsod tako otepate? McHrozni

14. McHrozni 14.7.2003	>če pa velaj zakon močnejšega, potem imam legitimno pravico., da si z vsem sredstvi prialstim kar želim, torej lahko si kupim orožje in grem na cesto pobirati denar? Da, to je zakon močnejšega, ki pa ne velja, ker imamo zakone. Če jih ne bi imeli... McHrozni

15. MP 14.7.2003	>McHrozni Res neverjetno? Ne razumeš očitno? Osnovne ideje, ki si jo je izboril človek proti izkoriščevalskemu, zajedalskemu, zatiralskemu redu so: svoboda, enakost in solidarnost. In ideje še iz časa 18.stol., so vzajemno soodločujoče, kar pomeni, da se ne da misliti ene brez druge. In tvoje izhodišče: da če je delavec plačan, potem je vsaka druga debata o pravični porazdelitvi odveč? Če jaz s svojim lastnim delom, s svojo energijo, takšno ali drugačno ustvarjalnostjo, ustvarjam nekomu masten profit, jaz pa ob tem dobil mezdo, ki mi zgolj omogoča, da se pri taisti brabi zadolžim; to naj bi bilo pravično oz. v duhu etike, v duhu idej solidarnosti, svobode, enakosti? Očitno ne poznaš, kako se postavlja državni zakon (jaz ti skušam povedati, da je "zakon", zgolj eden izmed načinov kako se uveljavlja zakon močnejšega - ne obstaja zgolj fizična moč; "zakon" je način kako se uveljavi volja drugega, tako da ti vsili svojo moč do interpretacije - že Oni ti razlagajo kaj je "zakon" in ga kujejo v božanske vrhove - praktičeno: pejt v parlament in posluši argumente, s katermi se obmetavajo. Sej ne boš mogel verjeti temu zboru opic in avtoriteti arugmenta, saj gre prej za argument avtoritete v opičji hordi.? Očitno nimaš pojma o besedi, kot register označevalca in označenca? Poduk zgodovine: kmetje in delavci, "intelektualci", še nikoli niso zahtevali "velikih" plač ampak vedno zgolj "višje" plače - vidiš razliko: eno je stvar prikrajšanosti - osebne želje, drugo pa stvar zatiranja oz. izkoriščanja - določenega odnosa družbenih akterjev. Velike plače zhtavajo danes npr. manegerji, ker naj bi tako "super" obvladovali gospodarsko sceno!

16. McHrozni 14.7.2003	Ne, MP jaz ne trdim, da je to resnica. Jaz samo trdim, da če drži tvoja definicija izkoriščanja, drži tudi moja izpeljava. Jaz trdim, da se motiš, ker potem tudi moja izpeljava ne velja. McHrozni