Anarhistični portal


1. Kuki 30.1.2003	McHrozni: >Z mojo moralnostjo ni nič narobe Daj, napisi svoja osnovna eticna nacela. Ce se da v taki obliki, da bo uporabno na prakticnih primerih. Moja so recimo: - ne delaj drugemu kar noces da delajo tebi - enaka merila za vse (pravicnost) - pravica do samostojnega odlocanja

2. McHrozni 30.1.2003	Moja etika, praviš? No prav: - vse ljudi in vse voditelje obravnavam po enakih standardih, standardi se skozi zgodovinska obdobja spreminjajo (sicer bi bili skoraj vsi voditeji pred letom 1900 morilci, itd) - vsa ljudstva obravnavam po enakih standardih, ki pa se lahko spreminjajo z zgodovinskim obdobjem - vsak zločin obravnavam po standardih, primernih okolju (npr umor v samoobrami < umor iz koristi) McHrozni

3. Kuki 31.1.2003	In kaksni so ti standardi?

4. McHrozni 31.1.2003	>In kaksni so ti standardi? Odvisno od konteksta kdaj to sprašuješ. Standardi v časih Rimskega Imperija, denimo, se precej razlikujejo od današnjih. McHrozni

5. Kuki 31.1.2003	Zanimajo me tvoji standardi za danasnji cas, jasno.

6. McHrozni 31.1.2003	>Zanimajo me tvoji standardi za danasnji cas, jasno. Preživetje milijona je pomembnejše od preživetja stotih tisočev. Nekatere stvari je potrebno uresničiti zgrda, vendar šele, ko so bile preizkušene ostale možnosti. Sila običajno rodi še več sile, ampak na kratki rok je sila edini primerni odgovor na silo. McHrozni

7. Kuki 1.2.2003	Kaj pa prepovedi? Etika ni samo zapovedovalna, kot ta tvoja nacela, ampak - predvsem - omejevalna. Drugace imas kaos v katerem so vse stvari dovoljene, nekatere pa obvezne. Dobis tisto, kar imas ti zmotno za anarhijo :) V praksi si s temi naceli tudi nimas kaj pomagati. Ze formuliral si jih tako, da se lahko vedno izmuznes: "je pomembnejse", "nekatere stvari", "obicajno" - v tako ohlapne definicije lahko stlacis cisto vsako, se tako zlocinsko dejanje. To ni etika. Cesa ne smes, to me najbolj zanima. Pa tudi, kaj mislis da moras (ce kaj).

8. McHrozni 1.2.2003	>Kaj pa prepovedi? Etika ni samo zapovedovalna, kot ta tvoja nacela, ampak - predvsem - omejevalna. Drugace imas kaos v katerem so vse stvari dovoljene, nekatere pa obvezne. Dobis tisto, kar imas ti zmotno za anarhijo :) > >V praksi si s temi naceli tudi nimas kaj pomagati. Ze formuliral si jih tako, da se lahko vedno izmuznes: "je pomembnejse", "nekatere stvari", "obicajno" - v tako ohlapne definicije lahko stlacis cisto vsako, se tako zlocinsko dejanje. To ni etika. Cesa ne smes, to me najbolj zanima. Pa tudi, kaj mislis da moras (ce kaj). Pod "ne smeš" bi vpisal kar 10 božjih zapovedi, z dopisom: razen če z temi dejanji preprečuješ druga, hujša, dejanja. McHrozni

9. Infidel 1.2.2003	>Pod "ne smeš" bi vpisal kar 10 božjih zapovedi, z dopisom: razen če z temi dejanji preprečuješ druga, hujša, dejanja. Se strinjam, ampak ta način razmišljanja je pripelejal svet do sem, kaj si ti zadovoljen z tem svetom?

10. McHrozni 1.2.2003	>Se strinjam, ampak ta način razmišljanja je pripelejal svet do sem, kaj si ti zadovoljen z tem svetom? Ne, tak način razmišljanja sveta ni pripeljal tja, kjer je. Nedoslednost je kriva za napake, ne pa princip kot tak. Ozko gledanje samo na božje zapovedi kot take kot 1. merilo etike je omogočilo holokavst. Drugačna etika je holokavst povzročila sama. To je samo en primer, nikakor ne edini. McHrozni

11. Infidel 1.2.2003	Kateri pa?

12. McHrozni 1.2.2003	>Kateri pa? Recimo takole: to je primer z zaporedno številko "n", ki je definirana takole: n:= n+1 McHrozni

13. Kuki 2.2.2003	>Pod "ne smeš" bi vpisal kar 10 božjih zapovedi, z dopisom: razen če z temi dejanji preprečuješ druga, hujša, dejanja. Druga dejanja, ali druga MOREBITNA dejanja? Lahko si namrec domisljas, da bo nekdo naredil masovni pokol in ga preventivno ubijes. Ce jasnemu eticnemu nacelu "ne ubijaj" dodas en tako ohlapni "razen ce", potem to nikakor ni vec etika. Etika se skriva ravno v tistem "razen ce", torej tam, kamor se ti ocitno noces spuscati.

14. McHrozni 2.2.2003	>Druga dejanja, ali druga MOREBITNA dejanja? Lahko si namrec domisljas, da bo nekdo naredil masovni pokol in ga preventivno ubijes. Odvisno - če obstajajo dobre možnosti, da bo to res naredil (denimo: ne bi bilo prvič), potem definitivno. >Ce jasnemu eticnemu nacelu "ne ubijaj" dodas en tako ohlapni "razen ce", potem to nikakor ni vec etika. Etika se skriva ravno v tistem "razen ce", torej tam, kamor se ti ocitno noces spuscati. Nič ni absolutnega in tudi etika ne more biti absolutna. Ni možno spisati pravil, etičnih ali drugačnih, ki bi vedno veljala za vse situacije. McHrozni

15. Kuki 4.2.2003	>Ni možno spisati pravil, etičnih ali drugačnih, ki bi vedno veljala za vse situacije. ... ali za vse ljudi; "tudi mi trpimo, ker se pocutimo, kot bi se to zgodilo vsem nam" se je topil Rupel na TV, ko je izrekal sozalje ob smrti ameriskih astronavtov. Lahko si samo mislimo, kako se je moral Rupel utapljati v solzah ob nedeljski nesreci v Lagosu, ko je v eksploziji plina umrlo 44 ljudi. No ja, Nigerijcev.

16. Infidel 4.2.2003	Rupel bi lezel Nigerijcem v rit če bi kaj pomenili topil bi se ko bi izrekal sožalje nad nesrečo. PRAVI politik ni kaj. Mogoče veš koliko držav je poslalo sožalje Nigeriji?

17. McHrozni 4.2.2003	>... ali za vse ljudi; > >"tudi mi trpimo, ker se pocutimo, kot bi se to zgodilo vsem nam" se je topil Rupel na TV, ko je izrekal sozalje ob smrti ameriskih astronavtov. > >Lahko si samo mislimo, kako se je moral Rupel utapljati v solzah ob nedeljski nesreci v Lagosu, ko je v eksploziji plina umrlo 44 ljudi. No ja, Nigerijcev. Kolikor vem, si ob 11. Septembru nazdravil. Kar lepo tiho bodi in ne meči kamna, če nisi brez greha. McHrozni

18. Kuki 5.2.2003	>Mogoče veš koliko držav je poslalo sožalje Nigeriji? Verjetno ne prav dosti. Hinavscina brez primere, res.

19. Kuki 5.2.2003	>Kolikor vem, si ob 11. Septembru nazdravil. Ha? Od kod ti pa to?

20. McHrozni 5.2.2003	>Ha? Od kod ti pa to? S tega foruma. Če bi imeli iskalnik, bi poiskal. McHrozni

21. Kuki 5.2.2003	>S tega foruma. Če bi imeli iskalnik, bi poiskal. Nekako dvomim da bi nasel.

22. McHrozni 5.2.2003	>Nekako dvomim da bi nasel. Ne vem, spomnim se nečesa na to temo. Možno je, sicer, da je bil kdo drug. Vsekakor pa bi ti to pripisal. McHrozni

23. ataturk 9.2.2003	>Ne, tak način razmišljanja sveta ni pripeljal tja, kjer je. Nedoslednost je kriva za napake, ne pa princip kot tak. >Ozko gledanje samo na božje zapovedi kot take kot 1. merilo etike je omogočilo holokavst. >Drugačna etika je holokavst povzročila sama. >To je samo en primer, nikakor ne edini. Vrnil bi se še korak nazaj. K problemu gospodovanja, ki povzroča egoistično tekmovanje, egoistično tekmovanje v odnosih pa povzroči krivice. >Nič ni absolutnega in tudi etika ne more biti absolutna. >Ni možno spisati pravil, etičnih ali drugačnih, ki bi vedno veljala za vse situacije. hja, saj ravno tu je problem. Etika je absolutna (zato ne v celoti spoznavna), to česar se oprimeš pa je morala. >Kar lepo tiho bodi in ne meči kamna, če nisi brez greha. Velja tudi zate in zame in sploh verjetno za 99,99 odstotka ljudi. Ali bomo kar molčali ali kaj? Zakaj kar naprej uporabljaš ta tvoj kar lepo tiho bodi? >>Kolikor vem, si ob 11. Septembru nazdravil. >Če bi imeli iskalnik, bi poiskal. Jao. Poišči. Dokaži mu hudiča. :)

24. ataturk 9.2.2003	KUKI >Kaj pa prepovedi? Etika ni samo zapovedovalna, kot ta tvoja nacela, ampak - predvsem - omejevalna. Drugace imas kaos v katerem so vse stvari dovoljene, nekatere pa obvezne. Dobis tisto, kar imas ti zmotno za anarhijo :) Anarhija kot pojem se lahko prekrije s kaosom pod pogojem, da se odreče etiki. Vendar kolikor vem anarhisti tega ne zagovarjajo -govorijo o moralnemu zakonu, o solidarnosti itd, medtem ko zaničujejo "zakon", ki ni osnovan na etiki. Tak "zakon" sicer nekaj ureja, a v smislu hierarhije, kar pa je anarhiji nasprotno.

25. McHrozni 9.2.2003	>Vrnil bi se še korak nazaj. K problemu gospodovanja, ki povzroča egoistično tekmovanje, egoistično tekmovanje v odnosih pa povzroči krivice. In vendar je prav to egoistično tekmovanje spremenilo skupek ribonukleinskih kislin, obdanih z membrano, v žival, ki ima internet, digitalne ure in podobno. Kaj je pa naredilo sodelovanje? >Velja tudi zate in zame in sploh verjetno za 99,99 odstotka ljudi. Ali bomo kar molčali ali kaj? Zakaj kar naprej uporabljaš ta tvoj kar lepo tiho bodi? Mislim, da je to tako, kot če bi primerjal večkratnega morilca z nekom, ki je na cesti pobral 1000 SIT in jih ni prijavil policiji kot najdbo. McHrozni

26. McHrozni 9.2.2003	>Anarhija kot pojem se lahko prekrije s kaosom pod pogojem, da se odreče etiki. Vendar kolikor vem anarhisti tega ne zagovarjajo -govorijo o moralnemu zakonu, o solidarnosti itd, medtem ko zaničujejo "zakon", ki ni osnovan na etiki. Tak "zakon" sicer nekaj ureja, a v smislu hierarhije, kar pa je anarhiji nasprotno. Povej mi en zakon, ki ni osnovan na etiki. McHrozni

27. Kuki 9.2.2003	Glede izrazov - sam razumem etiko kot nekaksno strategijo delovanja posameznika, moralo pa kot prevladujoco eticno naravnanost v neki druzbi (skupinsko etiko). >Anarhija kot pojem se lahko prekrije s kaosom pod pogojem, da se odreče etiki. Vendar kolikor vem anarhisti tega ne zagovarjajo -govorijo o moralnemu zakonu, o solidarnosti itd, medtem ko zaničujejo "zakon", ki ni osnovan na etiki. Tak "zakon" sicer nekaj ureja, a v smislu hierarhije, kar pa je anarhiji nasprotno. Seveda se strinjam, anarhija brez morale je kaos, oziroma boj vsakega proti vsem. Vendar se mi zdi, da je taksno stanje nemogoce. Tisti ocitek o utopicnosti, ki ga radi lepijo anarhiji, prej drzi za kaos (v zgornjem smislu) kot za anarhijo. "Pozitivna etika" (solidarnost, itd) je namrec ravno tista vrsta strategije delovanja (etike), ki posamezniku zagotavlja najkvalitetnejse zivljenje znotraj druzbe. Z drugimi besedami, Jezusovo slavno nacelo "delaj drugim kar hoces da delajo tebi" ni samo religijsko ali moralno, ampak predvsem in najprej - logicno. In ker imamo ljudje kljub nekaterim izjemam ze kar dobro razvite mozgane, je za pricakovati, da bi v svetu brez vsiljenih zakonov in prisil "pozitivna" etika spontano prevladala "negativno".

28. ataturk 9.2.2003	>Glede izrazov - sam razumem etiko kot nekaksno strategijo delovanja posameznika, moralo pa kot prevladujoco eticno naravnanost v neki druzbi (skupinsko etiko). Etika je seveda povezana s humanizmom in torej s posameznikom. Povezana je s spoznanjem, uvidom in ima nujno transcendenten značaj. Etika je izraz logosa v človekovih odnosih. To, čemur ti praviš strategija posameznika, ima že značaj morale, namreč konkretnost, ki pa še ima vez z univerzalnim. Seveda pa je več nivojev morale. Nekateri govorijo o instrumentalni, ki odraža duh časa, o interpersonalni morali, ki vsebuje že večjo neodvisnost od muhavosti družbe, ter o intrapersonalni morali, ki je takorekoč v navezi s spoznanjem o etiki.

29. ataturk 9.2.2003	>>Vrnil bi se še korak nazaj. K problemu gospodovanja, ki povzroča egoistično tekmovanje, egoistično tekmovanje v odnosih pa povzroči krivice. >In vendar je prav to egoistično tekmovanje spremenilo skupek ribonukleinskih kislin, obdanih z membrano, v žival, ki ima internet, digitalne ure in podobno. >Kaj je pa naredilo sodelovanje? Naravni izbor? Človek je družabno-politična žival. Sodeluje z drugimi in ima zelo sofisticirane medsebojne odnose. Človek pod tiranom trpi. Očitno nismo ustvarjeni za samozadostne individuume. Niti ne za hlapce. >>Velja tudi zate in zame in sploh verjetno za 99,99 odstotka ljudi. Ali bomo kar molčali ali kaj? Zakaj kar naprej uporabljaš ta tvoj kar lepo tiho bodi? >Mislim, da je to tako, kot če bi primerjal večkratnega morilca z nekom, ki je na cesti pobral 1000 SIT in jih ni prijavil policiji kot najdbo. Ha. Ti se imaš za malega tatu, mene imaš z amalo večjega tatu, kolega pa za večkratnega morilca oziroma približno tako? Brez komentarja.

30. ataturk 9.2.2003	>>Anarhija kot pojem se lahko prekrije s kaosom pod pogojem, da se odreče etiki. Vendar kolikor vem anarhisti tega ne zagovarjajo -govorijo o moralnemu zakonu, o solidarnosti itd, medtem ko zaničujejo "zakon", ki ni osnovan na etiki. Tak "zakon" sicer nekaj ureja, a v smislu hierarhije, kar pa je anarhiji nasprotno. >Povej mi en zakon, ki ni osnovan na etiki. Zakoni o popolni razlastitvi, zakoni o prepovedi združevanja, zakoni, ki grobo posegajo v intimna življenja ljudi, zakoni, ki prepovedujejo svobodo misli, nasploh tudi zakoni, ki vsebujejo luknje, ki zagotavljajo premalo kavtel za spoštovanje soljudi, ki omogočajo gospodovanje in izsiljevanje s strani človeka, ki se postavi nad druge

31. McHrozni 9.2.2003	>Zakoni o popolni razlastitvi, zakoni o prepovedi združevanja, zakoni, ki grobo posegajo v intimna življenja ljudi, zakoni, ki prepovedujejo svobodo misli, nasploh tudi zakoni, ki vsebujejo luknje, ki zagotavljajo premalo kavtel za spoštovanje soljudi, ki omogočajo gospodovanje in izsiljevanje s strani človeka, ki se postavi nad druge Daj, daj, daj, zdaj pa pretiravaš! Zakon o prepovedi svobode misli? Kateri zakon pa je to? Prepoved združevanja? Če ti zgleden primer svetovnega liberalca, se grem takoj poročit z eno izmed Bushevih hčera. McHrozni

32. McHrozni 9.2.2003	>Naravni izbor? Človek je družabno-politična žival. Sodeluje z drugimi in ima zelo sofisticirane medsebojne odnose. Človek pod tiranom trpi. Očitno nismo ustvarjeni za samozadostne individuume. Niti ne za hlapce. Da, naravni izbor. Zakaj pa misliš, da so praktično vsi vrhunski šahisti židje (v 20. stoletju so bili vsi svetovni prvaki, z izjemo Bobbiya Fisherja, v letih 1978-1979 (?), ki je bil na položaju kakih 8 mesecev), če ne zaradi 55 generacij načrtnega iztrebljanja, ko so preživeli le najboljši? >Ha. Ti se imaš za malega tatu, mene imaš z amalo večjega tatu, kolega pa za večkratnega morilca oziroma približno tako? Brez komentarja. Ne, Ataturk, sploh ne razumeš. Je zate vsaka "slaba" stvar na enakem moralnem nivoju? McHrozni

33. ataturk 9.2.2003	>>Zakoni o popolni razlastitvi, zakoni o prepovedi združevanja, zakoni, ki grobo posegajo v intimna življenja ljudi, zakoni, ki prepovedujejo svobodo misli, nasploh tudi zakoni, ki vsebujejo luknje, ki zagotavljajo premalo kavtel za spoštovanje soljudi, ki omogočajo gospodovanje in izsiljevanje s strani človeka, ki se postavi nad druge > >Daj, daj, daj, zdaj pa pretiravaš! >Zakon o prepovedi svobode misli? Kateri zakon pa je to? Prepoved združevanja? Mc, že parkrat sem ti povedal, da je liberalna demokracija še najbližja libertarni in celo anarhistični. pojdi v severno Korejo ali v Iran, pa boš našel tudi takšne skrajne zakone. Tega je na Zahodu na srečo veliko manj.

34. ataturk 9.2.2003	>>Ha. Ti se imaš za malega tatu, mene imaš z amalo večjega tatu, kolega pa za večkratnega morilca oziroma približno tako? Brez komentarja. > >Ne, Ataturk, sploh ne razumeš. >Je zate vsaka "slaba" stvar na enakem moralnem nivoju? Ne. ZDA se mi npr. zdijo boljše od Iraka. Bi raje živel v ZDA. Ampak zakaj si potem napisal tole o 1000 SIT in večkratnem morilcu?

35. McHrozni 9.2.2003	>Mc, že parkrat sem ti povedal, da je liberalna demokracija še najbližja libertarni in celo anarhistični. pojdi v severno Korejo ali v Iran, pa boš našel tudi takšne skrajne zakone. Tega je na Zahodu na srečo veliko manj. To bom 'razumel' šele, ko boš tudi ti razumel, da si ravnokar tlačil Severno Korejo in Finsko v isti koš. McHrozni

36. McHrozni 9.2.2003	>Ne. ZDA se mi npr. zdijo boljše od Iraka. Bi raje živel v ZDA. Ampak zakaj si potem napisal tole o 1000 SIT in večkratnem morilcu? Zelo enostavno. Govoriš, koliko je krivičnih zakonov - da, saj so, ampak ne pri nas. McHrozni

37. ataturk 21.2.2003	>To bom 'razumel' šele, ko boš tudi ti razumel, da si ravnokar tlačil Severno Korejo in Finsko v isti koš. Ne nakladaj. najprej sem govoril o konceptih, ko pa si me vprašal ali obstajajo različne ravni, sem ti povedal, da se strinjam. In ni bilo prvič.

38. ataturk 21.2.2003	>>Ampak zakaj si potem napisal tole o 1000 SIT in večkratnem morilcu? > >Zelo enostavno. Govoriš, koliko je krivičnih zakonov - da, saj so, ampak ne pri nas. No tudi pri nas se najdejo. sicer pa si tole o 1000 SIT in večkratnem morilcu napisal tako, kot da cikaš, da si ti majhen tat, jaz pa večkratni morilec.

39. McHrozni 21.2.2003	>No tudi pri nas se najdejo. sicer pa si tole o 1000 SIT in večkratnem morilcu napisal tako, kot da cikaš, da si ti majhen tat, jaz pa večkratni morilec. Takole je: jaz podpiram dobičke iz nafte (tat), ti pa Saddamov genocid (morilec). McHrozni

40. ataturk 21.2.2003	>Takole je: jaz podpiram dobičke iz nafte (tat), ti pa Saddamov genocid (morilec). In še druga plat zgodbe: podpiram solidarnost (je to tat?), ti pa tekmovalnost, pehanje za prevlado (morilec?)

41. McHrozni 21.2.2003	>In še druga plat zgodbe: >podpiram solidarnost (je to tat?), ti pa tekmovalnost, pehanje za prevlado (morilec?) Da in ne. V tem vrstnem redu. McHrozni

42. ataturk 21.2.2003	Kakor za koga. Po moje je morilska ravno tvoja filozofija.

43. McHrozni 21.2.2003	>Kakor za koga. Po moje je morilska ravno tvoja filozofija. Desna je, to je tisto. Ti si pa levo usmerjen. Jaz pravim: najprej poskrbi sam zase. Ti praviš: zame naj najprej poskrbi družba. Od tu večina razlik v mnenjih. McHrozni

44. ataturk 21.2.2003	>Desna je, to je tisto. Ti si pa levo usmerjen. >Jaz pravim: najprej poskrbi sam zase. >Ti praviš: zame naj najprej poskrbi družba. desničarji pravite: najprej poskrbi sam zase levičarji pravijo: zame naj najprej poskrbi družba jaz pravim: skrbimo zase in drug za drugega.

45. Kuki 21.2.2003	>desničarji pravite: najprej poskrbi sam zase Tako pravijo ja, ampak s figo v zepu. Zadnji so, ki bi lahko rekli da skrbijo sami zase. Temu, da se jim stakajo na racun milijoni dolarjev, medtem ko pod palmo srkajo koktajle, pravijo "poskrbeti zase". Vsakdo, brez izjeme, ki sluzi bajne denarce, jih lahko sluzi samo in izkljucno na racun druzbe, tj. mnozic, ki neko zadevo placujejo. In seveda na racun tistih pred njim, ki so utemeljili kapitalizem in uzakonili trzne zakonitosti, katerim pravici v posmeh celo pravijo SVOBODNI trg. Svobodni my ass. Ce za svoje delovanje rabi milijone zakonov in predpisov, je dalec od tega, da bi bil svoboden. Ce temelji na zakonu ponudbe in povprasevanja ni nic bolj svoboden, kot ce bi temeljil npr. na zakonu "tvoje je, kar lahko neses".

46. Bing 24.2.2003	Še malo o etiki... Denimo, da imajo jastrebi prav: Sadam ima prepovedano orožje in je povezan z AlKaido. Etična dilema se v tem (sicer skrajno dvomljivem) primeru skrči na kratko formulo: na eni strani je takojšnja smrt X ljudi (iračanov), na drugi morebitna smrt Y ljudi (žrtev sadamovega orožja). Torej, kaj je bolje? O številkah X in Y je težko ugibati, če pa poenostavimo in rečemo da sta enaki, je vprašanje sledeče: ali je upravičeno ubiti nedolžnega, če s tem morebiti rešiš drugega nedolžnega? Komur odgovor ni samoumeven bo najbrž hotel razjasniti faktor verjetnosti - kolikšna je verjetnost, da boš z ubojem prvega zares rešil drugega. Da bi ga 100% zares rešil, bi v primeru Iraka moralo veljati sledeče: 1. Sadam ima orožje, dal ga bo teroristom in ti ga bodo 100% uporabili. 2. Napad na Irak bo 100% preprečil teroristom uporabo takšnega orožja. Že prvi pogoj je vprašljiv, drugi pa sploh. Colin Powell nam je na prezentaciji v VS razložil, da je kemično in biološko orožje moč narediti že v posebej opremljenem tovornjaku. Kar pomeni, da lahko teroristi izdelajo strupe tudi v privat garaži sredi New Yorka. Ali v Spodnjem Dupleku. Skratka, do strupov lahko pridejo tudi brez Iraka. Pogoj št. 2 ne drži. Bodycounting se ne izide.

47. Kuki 25.2.2003	>Pogoj št. 2 ne drži. Celo nasprotno - vojna bo nevarnost povecala, ne zmanjsala. Dejstvo je, da teroristi lahko dobijo kemicno ali biolosko orozje in da tega nihce ne more zares prepreciti. Kdor ima mocno zeljo in dovolj volje, lahko pobije ogromno ljudi. Zalostno, ampak resnicno. In ce res obstajajo ljudje, ki so pripravljeni storiti kaj tako grozljivega, ne bo vojna njihove zelje in volje prav gotovo nic zmanjsala. Prej nasprotno.

48. bushman 25.2.2003	>ali je upravičeno ubiti nedolžnega, če s tem morebiti rešiš drugega nedolžnega? Že tukaj je lahko odgovor samo brezpogojni NE, tako da nadaljnje izvajanje niti ni potrebno.

49. McHrozni 1.3.2003	>Že tukaj je lahko odgovor samo brezpogojni NE, tako da nadaljnje izvajanje niti ni potrebno. Dajmo, predelajmo vprašanje v nekaj bolj realnega: je upravičeno ubiti enega nedolžnega, da rešiš dva nedolžna? Kaj pa sedemintrideset nedolžnih? Pa zadevo še nekoliko obrnemo: je vredno žrtvovati sedemintrideset nedolžnih, da ne ubijemo tistega enega? Še en obrat, pa smo tam: kaj ni ne rešiti sedemintrideset nedolžnih, ko bi jih lahko, enako sodelovanju pri umoru? Ups, kaj ni to skorajda ubiti sedemintrideset ljudi, da bi rešili enega? Ojej, pa smo tam - v vsakem primeru si (so)kriv ubijanja. Vprašanje je le: kaj je pomembnejše? Eden, ali množica. Tu pa ravno tako ni dileme. McHrozni

50. Kuki 1.3.2003	>>ali je upravičeno ubiti nedolžnega, če s tem morebiti rešiš drugega nedolžnega? >Dajmo, predelajmo vprašanje v nekaj bolj realnega: je upravičeno ubiti enega nedolžnega, da rešiš dva nedolžna? Tvoja predelava nima z originalnim vprasanjem nic skupnega, z aktualno situacijo pa se manj. Preberi si Bingov post se enkrat; o stevilkah resenih in ubitih lahko le ugibas, edino kar je zanesljivo je to, da bo napad na Irak 100% takoj zahteval veliko zrtev. Kaksne bi bile negativne posledice nenapada pa lahko le ugibas: mogoce bi bile, mogoce ne. In celo ce bi bile, je se vedno veliko vprasanje, v koliksni meri bi jih vojna zmanjsala, ce sploh. Se enkrat - preberi Bingov post.

51. Neznanec/ka 1.3.2003	> Dajmo, predelajmo vprašanje v nekaj bolj realnega: je upravičeno ubiti enega nedolžnega, da rešiš dva nedolžna? bla bla, bla, in na koncu sklep Tu pa ravno tako ni dileme. Se vidi, da pojma nimate o pravu. Uboj je uboj, ne glede na to, ali s tem resimo kaksno zivljenje ali ne, to je lahko le olajsevalna okoliscina. Glede termina nedolznosti, dokler se cloveku ne dokaze krivda je nedolzen. Vsako zivljenje je po mednarodnem pravo enako vredno. Glede ubijanja nedolznega, ce s tem resimo vec zivljenj, to v mirnodobnem casu nima opravicila. Seveda pa je drugace v vojnih razmerah. Zato pa tudi sem proti vojnam.

52. McHrozni 1.3.2003	>Tvoja predelava nima z originalnim vprasanjem nic skupnega, z aktualno situacijo pa se manj. Preberi si Bingov post se enkrat; o stevilkah resenih in ubitih lahko le ugibas, edino kar je zanesljivo je to, da bo napad na Irak 100% takoj zahteval veliko zrtev. Kaksne bi bile negativne posledice nenapada pa lahko le ugibas: mogoce bi bile, mogoce ne. In celo ce bi bile, je se vedno veliko vprasanje, v koliksni meri bi jih vojna zmanjsala, ce sploh. Se enkrat - preberi Bingov post. Brez vojne: 1 500 000 mrtvih od lakote. Veliko 'izginulih', veliko nepotrebne lakote. Z vojno: ne vemo. Milijon in pol ljudi je pa tako velika številka žrtev, da o njej ne moremo resno govoriti. Procentualno bi bila številka namreč še bistveno večja od številk v 2. sv. vojni, ki naj bi bila najbolj krvava vojna vseh časov. Tako da.. ne, ne moremo govoriti o takem številu žrtev, kot jih zahteva mir. Resno že ne. McHrozni

53. McHrozni 1.3.2003	>Se vidi, da pojma nimate o pravu. Kaj dosti res ne, ampak nekaj pa že. >Uboj je uboj, ne glede na to, ali s tem resimo kaksno >zivljenje ali ne, to je lahko le olajsevalna okoliscina. Kaj res? Umor v samoobrambi (pred umorom, posilstvom). Dobiš zanj ječo? Kolikor vem, ni to niti prekršek. >Glede termina nedolznosti, dokler se cloveku ne >dokaze krivda je nedolzen. Vsako zivljenje je po >mednarodnem pravo enako vredno. Opa, počakaj: Saddam je množični morilec. Dokazano! Je treba take ustaviti ali ne? >Glede ubijanja nedolznega, ce s tem resimo vec zivljenj, to v >mirnodobnem casu nima opravicila. Seveda pa je >drugace v vojnih razmerah. Zato pa tudi sem >proti vojnam. Torej je v miru bolj sprejemljivih milijon žrtev, kot ena in zato si proti vojnam? McHrozni