1.
ataturk
7.1.2003 |
No, še vedno iščem izhod iz koncepta levo-desno. Pa sem si rekel poglejmo socialdemokracijo (SD) kot politično obliko, saj ljudje v meni pogosto prepoznajo levičarja (pred ne tako dolgo nazaj bi se še strinjal) in me nato avtomatično povežejo z ZLSD (s čimer pa se tudi že dolgo nazaj nisem strinjal). Sam menim, da je socialdemokracija (SD) dokaj nepotrebna politična ideologija, v nekaterih primerih pa celo zelo nevarna. Zakaj? Kot prvo, me izjemno zabava že samo ime. Socialdemokracija. Ja, kakšna pa naj bo demokracija, če ne vsaj na nek način socialna? Potem se mi pa že zdi bolj izvirno ime liberalna demokracija, čeprav je tudi to ime smiselno samo, dokler vztrajamo v pojmovanju demokratičnega kot nekaj večinskega. Potem se vidi, da SD v večini primerov (ZLSD ni izjema) deluje kot "levi" privesek liberalcev. Saj pravijo: "politika je kurba." Toda potem je SD navaden prostitut liberalne ideologije. No, saj morda res mislijo iskreno (čeprav je to spet lahko zaskrbljujoče), ampak SD, kolikor sem z njo seznanjen, lahko deluje samo v sledečih agregatnih stanjih: -liberalni prostitut: nekaj sicer klobasajo o sociali, včasih pokažejo zobe, v resnici pa potem pritegnejo liberalom. Verjetno je to najpogostejše agregatno stanje- značilno je tudi za Slovenijo. Vsekakor je to v primerjavi z drugima dvema agregatnima stanjema stanje z najmanj lastne hrbtenice, a praviloma z največ zmernosti. -etatistični komunisti (boljševiki, maoisti in podobno) kot oblika avtoritarnega korporativizma- takoj, ko se SD pomakne malo bolj v "levo", dobimo znanega hudiča. -"desni" SD ali celo fašisti- spet kot oblika avtoritarnega korporativizma: takoj, ko se SD pomakne nekoliko bolj v desno, imamo torej drugo nevarnost- vprašljiv konzervativizem ali celo fašistični spaček. Javna skrivnost (ali celo to ne) je, da so se fašisti in nacisti v veliki meri mobilizirali ravno iz konzervativnejših socialdemokratov. Saj vemo kako to gre- očetnjava, naši, domovina, en narod, en vodja. Seveda bi se dalo najti tudi kašen pozitiven učinek, kot so: -zagrižena skrb za socialne zadeve pri etatističnih komunistih (vendar pa zgodovinske izkušnje kažejo, da so tehnološko bili njihovi režimi sposobni dohiteti zahod, vendar ob večjih investicijah, tako da niso ujeli zahodnega standarda, zaradi fordistične krize pa so dobili celo smrtni udarec) -večje domoljubje pri "desnih" SD (vendar drugače misleči lahko kmalu postanejo malodane ali šač celo izdajalci domovine) -zavzemanje za svobodo posameznika pri liberalnih prostitutih, ki pa je dokaj plehko. Skratka nič izvirnega napram liberalcem. Poplitvenje. Seveda pa je v vseh treh agregatnih stanjih potrebno plačati ceno: pri komunistih in konzervativcih j eto avtoritarni korporativizem, pri liberalnih prostitutih pač bodisi sociala bodisi avantgarda (avantgardna "levica"). Seveda niso redki, ki dokazujejo, da komunisti in desničarji po definiciji niso socialdemokrati. Če j eto res, toliko slabše. Potem so SD res mrtvi ud v drevesu ideologij. Kako pa je s SD na Slovenskem? Dobro, Janša je vodja tim. "desnih" SD. Kaj pa "levi"? Ti so zbrani v ZLSD, ki je tipični prostitut liberalov. Po moje so s svojo maškerado nekoliko smešni. Vendar pa ima ZLSD še eno zanimivo poglavje- kontinuiteto. Saj vem. To so baje izmišljotine Peterleta, janše in podobnih. Ampak. Nekoliko se je pač vredno zamisliti. Še vsa devetdeseta leta so preko te stranke delovali politiki, ki so pred desetimi in več leti tvorili sam vrh KP SRS. Potrč, Ribičič, Lokarjeva npr. Kučan je zgodba zase. Saj ne rečem. Morda so čisto v redu ljudje. Ampak v politiki simboli nekaj pomenijo. Kadar v tujini spremenijo strankarsko paradigmo, se običajno pojavijo novi obrazi kot nosilci sprememb. Pri nas pač ne. Pa povejo, da je bilo to zaradi stabilnosti, zaradi tranzicije. Kakorkoli že- grenak priokus ostaja. Tega se seveda ne da reševati z od zunaj vsiljeno lustracijo, kakor so si v prikriti agresiji predstavljali nekateri (tudi bivši partijevci). Ampak to je že druga zgodba. |
2.
McHrozni
8.1.2003 |
Nasvet: ne voli ideologije stranke, voli glede na sposobnost ljudi, ki jih imajo. McHrozni |
3.
ataturk
8.1.2003 |
zakaj naj bi sploh volil? kar pa se tiče sposobnosti ljudi- ja kaj pa vem. glede na vso kozmetiko in leporečje vseh strank, zlasti pa zaradi zakulisnih igric, ki jih navadni smrtniki ne poznamo, se mi zdi težko ugotavljati kdo je sposoben in kdo ne. poleg tega pa- saj so bili sposobni tudi nacisti. pa kam je to pripeljalo? socialdemokracijo sem kritiziral zato, ker mi je pri njih še najmanj jasno kaj sploh zagovarjajo. |
4.
McHrozni
8.1.2003 |
>zakaj naj bi sploh volil? >kar pa se tiče sposobnosti ljudi- ja kaj pa vem. glede na vso kozmetiko in leporečje vseh strank, zlasti pa zaradi zakulisnih igric, ki jih navadni smrtniki ne poznamo, se mi zdi težko ugotavljati kdo je sposoben in kdo ne. poleg tega pa- saj so bili sposobni tudi nacisti. pa kam je to pripeljalo? >socialdemokracijo sem kritiziral zato, ker mi je pri njih še najmanj jasno kaj sploh zagovarjajo. Če si tako nesiguren vase, pa ne voli. McHrozni |
5.
ataturk
8.1.2003 |
kakšna traparija pa je zdaj to? |
6.
McHrozni
8.1.2003 |
>kakšna traparija pa je zdaj to? Isto bi se lahko vprašal zate. McHrozni |
7.
a
24.6.2004 |
- demokracija ni nujno socialna. Demokracija pomeni le ureditev družbe, kjer imajo vsi možnost odločanja o javnih zadevah. - sd naj bi si prizadevala za družbo z manjšimi socialnimi razlikami. Beseda demokracija nam pove, da hočejo to doseči na demokratičen način - stranka, ki je zaveznica stranke, ki ima v rokah največ kapitala, in to v socialno nepravični družbi (ZLSD), ni sd stranka - ideologija ni določena le z enim parametrom, zato koncept levo-desno prav zares ne pripelje nikamor. |
8.
subotai
24.6.2004 |
socialna demokracija je oksimoroničen termin, kot je ugotovil že Lenin. SD govorijo levo, delajo pa desno. So sicer za manjše socialne razlike, vendar ne na račun oslabitve, kaj šele ukinitve kapitalizma. Torej je lahko kapitalizem še tako socialen, še vedno je kapitalizem in v vsakem primeru so kapitalisti na boljšem. Oblast pripada delavcem in kmetom - to pa v kapitalizmu (socialnem, demokratičnem, ali kakršnem koli) ni mogoče, kot že ime pove. |
|
anarhistični portal - anti-copyright 1998 - shall not rull & not be ruled - ruleless.com |