|
|
|
|
1.
Lucio
4.1.2003 |
KAJ JE "NOVA NATOVA STRATEGIJA" IN KAJ BI VSTOP V NATO POMENIL ZA SLOVENIJO NATO je bil ustanovljen leta 1949 kot zveza za kolektivno obrambo držav članic pred neposrednimi oboroženimi napadi drugih držav na njihova ozemlja. 5. člen ustanovitvene pogodbe Nata pravi, da bo napad na katero koli od članic razumljen kot napad na vse in da bo vsaka država članica pomagala napadeni(m) s sredstvi, ki se ji zdijo potrebna, vključno z uporabo oborožene sile (pozor: nikjer ni zapisano, da NATO mora odgovoriti na napad na članico torej ni nikakršnega zagotovila, da napadena članica res dobi vojaško ali kakršno koli drugo pomoč od zaveznic!). Funkcija Nata je torej medsebojna pomoč v primeru napadov od zunaj, in sicer v skladu z Ustanovno listino OZN. Ozemlje, na katerem deluje NATO, je točno določeno to so ozemlja držav članic. 50 let kasneje je NATO s sprejetjem novega dokumenta o strategiji (The Alliance's Strategic Concept, 23./24. april 1999) sam sebe (!!!) pooblastil za opravljanje novih nalog ter razširil geografsko območje svojega delovanja preko ozemelj držav članic. V tem novem strateškem dokumentu so namreč kot "nove grožnje" varnosti članic Nata označene "negotovosti in nestabilnosti na evroatlantskem območju in okrog njega ter možnost regionalnih kriz na obrobju Zveze" (točka 20 Strateškega koncepta). Takšne napetosti bi lahko vodile v krize in obororene konflikte, ki bi ogrozili varnost držav zveze Nato in varnost drugih držav. NATO si zato šteje v dolžnost, da to preprečuje: v točki 10 so poleg že obstoječih nalog zagotavljanja varnosti, zastraševanja in obrambe ter posvetovanja med članicami navedene nove naloge NATA: "prispevati k učinkovitemu preprečevanju konfliktov in aktivno sodelovati v premagovanju kriz (crisis management)". "V primeru kriz, ki ogrožajo evro-atlantsko stabilnost in bi lahko vplivale na varnost članic Zveze, se lahko vojaške sile Zveze pozove k izvedbi operacij odgovora na krizo." (točka 48). Gre torej za "preventivno" posredovanje po Natovi lastni presoji o tem, katere krize bi lahko (!!!) vplivale na varnost njegovih članic (beri: na uveljavljanje njihovih interesov). Iz 24. točke Strateškega koncepta je mogoče najbolj jasno razbrati, da NATO razširja svoje funkcije preko dosedanjega cilja obrambe članic pred neposrednimi napadi nanje: "Vsak oborožen napad na ozemlje članic Zveze iz katere koli smeri bi pokrila člena 5 in 6 Washingtonske pogodbe. Vendar mora Zveza upoštevati tudi globalni kontekst. Na varnostne interese Zveze lahko vplivajo tudi druge grožnje širše narave, vključno s terorističnimi dejanji, sabotažami in organiziranim kriminalom ter s prekinitvijo dotoka vitalnih resursov. Tudi nekontrolirano gibanje velikega števila ljudi, posebej kot posledica oboroženih konfliktov, lahko predstavlja problem za varnost in stabilnost, ki zadevajo Zvezo. Znotraj Zveze obstajajo sporazumi o posvetovanju med članicami v skladu s 4. členom Washingtonske pogodbe in, kjer je ustrezno, o koordinaciji njihovih prizadevanj, vključno z njihovimi odgovori na tveganja te vrste." Natova posredovanja novega tipa se izrecno imenujejo "operacije odgovora na krize, ki ne padejo pod 5. člen" (non-Article 5 crisis response operations). Ta dokument govori o "evroatlantskem območju", ki ni natančno opredeljeno. Nejasno je tudi, ali namerava NATO posredovati v konfliktih izključno na tem geografskem območju. Zamegljeni pojmi pa so se razjasnili najkasneje s konferenco obrambnih ministrov držav NATA 24. in 25. septembra 2002 v Varšavi. Generalni sekretar Nata Robertson je večkrat poudaril, da se mora NATO spremeniti, tako da bo njegova vojska pripravljena na posredovanja kjer koli na svetu. Po njegovih besedah je treba uvideti, da varnosti neke države ni mogoče več zagotavljati samo z obrambo njenih meja "če grožnja izvira iz Afganistana, moramo biti pripravljeni iti tja, kjer se nahaja kriza, preden kriza pride do nas" (intervju z Robertsonom v dnevniku La Repubblica, 1. 10. 2002) Poleg tega Strateški koncept potrjuje osrednji pomen jedrskega orožja. Jedrsko orožje je za NATO najvišji garant varnosti, saj potencialne napadalce odvrača od razmišljanja o napadu na Zvezo. Vzdrževanje te zastraševalne funkcije jedrskega orožja od evropskih članic zahteva, da sodelujejo pri načrtovanju kolektivne obrambe z jedrskim orožjem in da imajo v mirnem obdobju jedrske sile nameščene na svojih ozemljih (točka 62). "Za zaščito miru in preprečevanje vojne ali kakršne koli prisile bo Zveza v prihodnosti obdržala ustrezno mešanico jedrske in konvencionalne vojne sile, ki je stacionirana v Evropi" (točka 46). Kaj bi to pomenilo za Slovenijo, če bi vstopila v zvezo NATO? Če samo ob proučevanju v nedorečenem diplomatskem jeziku napisanih dokumentov NATA, brez upoštevanja dejansko izrečenih konkretnih zahtev, lahko razločimo vsaj tri posledice vstopa v NATO za Slovenijo: - dolžnost sodelovanja v Natovih operacijah v tujini, - povečanje vlaganja sredstev v vojaške namene, - možnost namestitve jedrskega orožja na njeno ozemlje. V Iniciativi za obrambne sposobnosti (Defence capabilities Initiative) je nedvoumno zapisano, da so članice NATA dolžne sodelovati pri vseh njegovih operacijah: "Pomembno je, da so vse države sposobne primerno prispevati k celotnemu spektru nalog Zveze, ne glede na razlike v nacionalnih obrambnih strukturah." (točka 2). Pomembna kriterija pri določanju ustreznosti kandidatk za vstop v NATO sta "sposobnost vojaško prispevati h kolektivni obrambi in k novim nalogam Zveze ter njihova pripravljenost, zavezati se postopnemu izboljšanju svojih vojaških sposobnosti" (Membership Action Plan, točka IV. 1) Od kandidatk se ob vstopu v NATO med drugim pričakuje, da sprejmejo razumevanje varnosti, kot je začrtano v Strateškem konceptu ter da zagotovijo sile in zmožnosti za kolektivno obrambo in za druge naloge Zveze (MAP, IV. 2). Hkrati se pričakuje, da bodo namenile zadostna proračunska sredstva za uresničevanje obveznosti članstva. (MAP, III. 1). O nameščanju jedrskega orožja MAP sicer ne govori, vendar mora vsaka nova članica sprejeti Strateški koncept, v katerem je zapisano, da morajo evropske članice imeti nameščene jedrske sile na svojih ozemljih. Prav nobenega zagotovila ni, da bi bila Slovenija izvzeta od te zahteve. Sicer države članice v skladu z dokumenti NATA res same odločajo o sodelovanju pri posredovanjih Nata, nameščanju oporišč in jedrskega orožja itd., vendar je jasno, da določene članice (predvsem ZDA, ki je daleč najmočnejša) izvajajo pritisk na druge, predvsem šibkejše. V primeru slovenskih oblastnikov kak velik pritisk niti ne bi bil potreben, saj so v gorečnosti za dokazovanje svoje zavezanosti svetlim vrednotam NATA že sedaj precej ubogljivi. Prebivalkam in prebivalcem Slovenije ta (že tako bolj ali manj navidezna) možnost odločanja torej prav nič ne zagotavlja, da se ne bodo sprejemale odločitve v nasprotju z njihovo voljo. NATO naj bi po besedah zagovornikov vstopa v NATO Sloveniji zagotavljal varnost. Vendar NATO že nekaj časa ni več obrambno zaveznižtvo, ampak organizacija za vojaško posredovanje po vsem svetu. NATA prav nič ne zanima obramba Slovenije, zanima ga prispevanje Slovenije pri vojaških posredovanjih (torej napadih) v državah, kjer njegove najmočnejše članice hočejo uveljavljati ali zaščititi svoje lastne interese. Vstop Slovenije v NATO bi pomenil, da bi morala sodelovati v napadih na druge države na zahtevo in pod poveljevanjem najmočnejših držav sveta (predvsem ZDA). Prebivalci in prebivalke Slovenije bi se še enkrat v zgodovini morali pustili pošiljati v vojne, ki jih velike sile za zagotavljanje svojih interesov prirejajo po vsem svetu. Sodelovati bi morali v ubijanju ljudi in pustošenju njihovih dežel, tako neposredno kot vojaki kot posredno kot državljani s financiranjem tega početja. Dopustiti bi morali, da za "zagotavljanje miru" vojaške baze in jedrsko orožje permanentno ogrožajo njihova življenja, zdravje in okolje. Kdor noče, da država Slovenija v njegovem/njenem imenu sodeluje pri vse bolj brezobzirnem uveljavljanju gospodovanja najmočnejših držav oz. ozkih krogov koncentrirane ekonomske in politične moči nad svetom, pri povzročanju trpljenja in uničevanja ter onemogočanju vzpostavitve miru v svetu, ve, kako se odločiti glede vstopa Slovenije v NATO. Viri: - The Alliance's Strategic Concept: http://www.nato.int/docu/pr/1999/p99-065e.htm - Defense Capabilities Initiative: http://www.nato.int/docu/pr/1999/p99s069e.htm - Membership Action Plan: http://www.nato.int/docu/pr/1999/p99-066e.htm - intervju z generalnim sekretarjem Nata, Georgem Robertsonom: http://www.repubblica.it/online/esteri/iraqotto/robertson/robertson.html) Zveza mirovnih društev |
 |
| anarhistični portal - anti-copyright 1998 - shall not rull & not be ruled - ruleless.com |