|
|
|
|
1.
Napoleon
21.10.2002 |
F Nietzsche, o izkoriščanju: "Sanje o prihodnjih družbenih stanjih, ki ne bodo več izkoriščevalska - to mi zveni, kakor bi obetali iznajti življenje, ki se bo vzdržalo vseh organskih funkcij. 'Izkoriščanje' ne pripada izprijeni ali nepopolni in primitivni družbi: sodi k bistvu živega, kot organska temeljna funkcija, kot posledica prave volje po moči, ki je ravno volja življenja. - Recimo da je to kot teorija nekaj novega - vendar je kot realnost pradejstvo vse zgodovine: toliko moramo le biti pošteni sami nasproti sebi." Ste anarhisti pošteni nasproti sebi? |
|
2.
Kuki
23.10.2002 |
Tudi ce bi bilo izkoriscanje res "pradejstvo vse zgodovine", nikjer ne pise, da mora biti za vedno tako. In zakaj naj bi bila temeljna funkcija zivljenja ravno izkoriscanje? Nagon po prezivetju se ne pomeni izkoriscanja. Izkoriscanje je dvorezen mec, ker mora izkoriscevalec vedno paziti, da ne dobi po glavi - in prej ko slej se to skoraj vedno zgodi. Dosti bolje kot izkoriscanje se obnese sodelovanje - temu bi jaz prej rekel "temeljna funkcija". >Ste anarhisti pošteni nasproti sebi? Trudim se, pa ti? |
|
3.
McHrozni
24.10.2002 |
Niezche je dokaj nepopularen filozof, vendar mislim, da je to zato, ker nam pove stvari, ki si jih ne želimo slišati, a hkrati vemo, da so resnične. McHrozni |
|
4.
ataturk
27.10.2002 |
>"Sanje o prihodnjih družbenih stanjih, ki ne bodo več izkoriščevalska - to mi zveni, kakor bi obetali iznajti življenje, ki se bo vzdržalo vseh organskih funkcij. 'Izkoriščanje' ne pripada izprijeni ali nepopolni in primitivni družbi: sodi k bistvu živega, kot organska temeljna funkcija, kot posledica prave volje po moči, ki je ravno volja življenja. - Recimo da je to kot teorija nekaj novega - vendar je kot realnost pradejstvo vse zgodovine: toliko moramo le biti pošteni sami nasproti sebi." >Ste anarhisti pošteni nasproti sebi? Mislim, da kar so. Človek ni samotarska žival- je zelo družbeno bitje. Zato ima večina ljudi sicer interes, potrebo izkoristiti drug drugega, ki pa je kanaliziran drugače. Ne ne le v slogu samotarske živali- namreč v slogu, da grem preko trupel. Tudi v slogu solidarnosti- tako, da izkoristiš druge in se pustiš izkoristiti- z drugimi sopupravljaš in deliš spoznanja. Ravno v tem leži temelj uspeha človeške vrste (socializacija, širjenje znanj, jezika). Skupaj so izkoristili drug drugega, da so na koncu lahko izkoristili naravo in se ohranili. Anarhizem temelji na takem izkoriščanju. Na izkoriščanju drug drugega- kjer se okoristijo vsi. Vendar brez diktature- namreč ne da bi vsako izkoriščanje pomenilo že nekaj apriori slabega. >Tudi ce bi bilo izkoriscanje res "pradejstvo vse zgodovine", nikjer ne pise, da mora biti za vedno tako. Verjetno bo vedno tako. To imamo vsaj živali že v genih. Kot že rečeno- izkoriščati pa se da na različne načine. |
|
5.
McHrozni
28.10.2002 |
Po tej logiki je svet itak že anarhističen. McHrozni |
|
6.
ataturk
28.10.2002 |
Ni. Obstajata dve radikalni obliki izkoriščanja- ena je egoistično-despotistična in druga je solidarnostno-libertarna (sem spada anarhistična vizija), če ju lahko tako imenujem. Saj pravim. Izkoriščati se da na različne načine. Kot kažejo večkrat preverjene socilanopsihološke raziskave (Kohn Afflie), solidarnostno sodelovanje prinaša večje uspehe kot egoistično tekmovanje tako po počutju kot po outputu. In na presenečenje psihologov so enake rezultate dobili tudi v raziskavah podjetij in delovnih procesov. |
|
7.
McHrozni
28.10.2002 |
>Ni. Obstajata dve radikalni obliki izkoriščanja- ena je egoistično-despotistična in druga je solidarnostno-libertarna (sem spada anarhistična vizija), če ju lahko tako imenujem. Saj pravim. Izkoriščati se da na različne načine. Kot kažejo večkrat preverjene socilanopsihološke raziskave (Kohn Afflie), solidarnostno sodelovanje prinaša večje uspehe kot egoistično tekmovanje tako po počutju kot po outputu. In na presenečenje psihologov so enake rezultate dobili tudi v raziskavah podjetij in delovnih procesov. Naj te citiram: "Tudi v slogu solidarnosti- tako, da izkoristiš druge in se pustiš izkoristiti- z drugimi sopupravljaš in deliš spoznanja. Ravno v tem leži temelj uspeha človeške vrste (socializacija, širjenje znanj, jezika). Skupaj so izkoristili drug drugega, da so na koncu lahko izkoristili naravo in se ohranili. Anarhizem temelji na takem izkoriščanju. Na izkoriščanju drug drugega- kjer se okoristijo vsi" Tu trdiš točno nasprotno. McHrozni |
|
8.
ataturk
28.10.2002 |
Ne, tukaj trdim isto, le z drugimi besedami. Tam zgoraj govorim o izkoriščanju v slogu solidarnosti. Namreč ne z egoističnim tekmovanjem, ampak s solidarnim sodelovanjem. To pač ni isto. Na prvem se utemljujeta kapitalizem in liberalizem, na drugem anarhizem. |
|
9.
ataturk
28.10.2002 |
Sori za podvojitev. |
|
10.
ataturk
28.10.2002 |
Ne, tukaj trdim isto, le z drugimi besedami. Tam zgoraj govorim o izkoriščanju v slogu solidarnosti. Namreč ne z egoističnim tekmovanjem, ampak s solidarnim sodelovanjem. To pač ni isto. Na prvem se utemljujeta kapitalizem in liberalizem, na drugem anarhizem. |
|
11.
McHrozni
28.10.2002 |
>Ne, tukaj trdim isto, le z drugimi besedami. Tam zgoraj govorim o izkoriščanju v slogu solidarnosti. Namreč ne z egoističnim tekmovanjem, ampak s solidarnim sodelovanjem. To pač ni isto. Na prvem se utemljujeta kapitalizem in liberalizem, na drugem anarhizem. Ne, govoriš o tem, kako smo ljudje postali kar smo s sodelovanjem, na čemer temelji anarhija. McHrozni |
|
12.
McHrozni
28.10.2002 |
>Sori za podvojitev. Potrojitev :) McHrozni |
|
13.
ataturk
28.10.2002 |
Ne. Moderni svet je nastal na neki še bolj sveži podlagi- na osnovi egoističnega tekmovanja, monopola v bogastvu in znanju. na tem temelji tudi kapitalizem. Ne pa anarhija kot ideja. |
|
14.
McHrozni
28.10.2002 |
>Ne. Moderni svet je nastal na neki še bolj sveži podlagi- na osnovi egoističnega tekmovanja, monopola v bogastvu in znanju. na tem temelji tudi kapitalizem. Ne pa anarhija kot ideja. Torej - dokler smo bili anarhistični, nam ni uspelo vzpostaviti civilizacije? Vse civilizacije so temeljile na izkoriščanju v obliki bodisi suženjstva bodisi drugih oblik. Praviš torej, da je izkoriščanje temelj civilizacije? McHrozni |
|
15.
ataturk
28.10.2002 |
Nismo bili anarhistični, ker smo omogočili monopol znanja in moči. Klsaični pojem civilizacija v smislu modernega sveta z državo vred pa je tako ozek, da so ga antropologi in kulturologi zmrcvarili in skritizirali do konca. Govoriti o civilizaciji in o divjakih je zelo dvorezen meč. Govorim o vzponu človekove civilizacije v smislu razvoja jezika, uma, tehnologije. |
|
16.
McHrozni
28.10.2002 |
>Nismo bili anarhistični, ker smo omogočili monopol znanja in moči. Klsaični pojem civilizacija v smislu modernega sveta z državo vred pa je tako ozek, da so ga antropologi in kulturologi zmrcvarili in skritizirali do konca. Govoriti o civilizaciji in o divjakih je zelo dvorezen meč. Govorim o vzponu človekove civilizacije v smislu razvoja jezika, uma, tehnologije. Um se je razvil preden se je razvila kultura (logično). Jezik in tehnologija sta pa prej domena civilizacije, kot pa česarkoli drugega. Torej, dokler ni bilo zatiranja, ni bilo tehnologije. McHrozni |
|
17.
ataturk
28.10.2002 |
>Um se je razvil preden se je razvila kultura (logično). >Jezik in tehnologija sta pa prej domena civilizacije, kot pa česarkoli drugega. >Torej, dokler ni bilo zatiranja, ni bilo tehnologije. Ne. Najprej je bila tehnlogija in specifično znanje. Potem je bila monopolizacija tehnologije in znanja. Potem je bil despotizem. in v takih razmerah znanje težko napreduje. Šele decentralistične težnje na Kitajskem in stari Grčiji so pospešile znanstvena odkritja. Znanost se je v despotizmu težko prebijala naprej. Stari Egipčani so kakor kasneje kristjani pobijali preveč sposobne znanstvenike. Kapitalizem je tu prinesel precej dobrega. Kajti za svoj napredek se ima zahvaliti osvajanju novih znanj. Vendar pa kot kažejo socialnopsihološke raziskave- ustvarjalni domet kapitalizma še vedno ne dosega solidarnostnega sodelovanja. |
|
18.
McHrozni
28.10.2002 |
>Ne. Najprej je bila tehnlogija in specifično znanje. Potem je bila monopolizacija tehnologije in znanja. Potem je bil despotizem. in v takih razmerah znanje težko napreduje. Šele decentralistične težnje na Kitajskem in stari Grčiji so pospešile znanstvena odkritja. Znanost se je v despotizmu težko prebijala naprej. Stari Egipčani so kakor kasneje kristjani pobijali preveč sposobne znanstvenike. Kapitalizem je tu prinesel precej dobrega. Kajti za svoj napredek se ima zahvaliti osvajanju novih znanj. Vendar pa kot kažejo socialnopsihološke raziskave- ustvarjalni domet kapitalizma še vedno ne dosega solidarnostnega sodelovanja. Um, pred Grškimi centraliziranimi državicami ni bilo tam nič omembe vrednega (vsaj dokazov za to ni). Egipt da je pobijal preveč sposobne znanstvenike? Torej so bili tisti ki so ustvarili Egipčanske arhitektonske čudeže (skoraj, nekaj je res presunljivih) povprečneži? To kjvečemu dokazuje visoko razvito tehnologijo zaradi, in ne navkljub, despotizmu. Pred združitvijo je bila Kitajska, logično, razbita na manjše kose. Ko so se združili, je prišlo do napredka, prej pa ne. Torej lahko rečemo, da je tehnologija posledica centralizacije in ne obratno. McHrozni |
|
19.
ataturk
28.10.2002 |
Popolnoma zgrešeno. V času centraliziranih državic v Grčiji še ni bilo ničesar omembe vrednega. Toda decentralizacija in vse večja svoboda misli sta ustvarila napredek. Kar se tiče starega Egipta- piramide so bile postavljene v 3. tisočletju (ob nekaterih špekulacijah, ki stvari postavljajo še dalj v preteklost)- v času, ko je prevladalo tlačanstvo in despotizem, pa se Egipt ni več razvijal- znanstvenike so pobijali. Tako je bilo to. Ko so se Kitajci združili, so najprej še pustili daoiste pri miru. Imeli so napredek- še naprej (in ne šele od takrat). Ko pa so stvari še dodatno centralizirali in je prevladala genialna bedastoča konfucionizma, se je kitajska pogreznila v stagnacijo. >Torej lahko rečemo, da je tehnologija posledica centralizacije in ne obratno. Kje pa. Več centralizacije- manj tehnologije na vloženo enoto. Masa laho naredi svoje- npr. v ZDA Pentagon, ki na laž postavlja republikanske blodnje o državi čuvaju. |
|
20.
McHrozni
28.10.2002 |
Piramide in Sfinga naj bi bile postavljene leta 10,500 pr.n.š. (egiptologi to sicer zavračajo), ampak saj to niso edini Egipčanski dosežki. Abu Simbel, denimo, pa še veliko drugih templjev so po svoje še veliko pomembnejši. V splošnem je tako, da se je edinole velika, močna in centralizirana civilizacija sposobna lotiti velikih projektov, majhne skupine ljudi za to nimajo ne sredstev in ne delovne sile. Mimogrede, si že slišal za Imhotepa, ki naj bi bil prvi zdravnik na svetu? Poznaš knjigo o Egipčanski anatomiji? Napisana naj bi bila kakih 2000 let pr.n.š, za časa (ne vem več katere) dinastije (torej v centralizmu) in je zelo podobna današnjim. Egipčani so imeli razvito kirurgijo. Dokazano so izvajali operacije na možganih, in to - uspešno! Če so pri vsem tem pobijali uspešne znanstvenike, so bili to samo povprečneži... McHrozni |
|
21.
McHrozni
28.10.2002 |
Zdaj pa še ti razloži tole - ves svet je bil centraliziran, Evropa še najbolj, kako torej, da se je Evropa tako kvalitetno dvignila nad vse? Razloži še to, da se je Evropa dvignila šele v času centralizacije, ko so Evropski kralji prevzeli oblast iz plemiških v svoje roke, torej končali obdobje decentralizacije (vsaj do neke mere). McHrozni |
|
22.
ataturk
28.10.2002 |
majhne skupine ljudi za to nimajo ne sredstev in ne delovne sile. Velike projekte se lahko vodi na bolj ali manj centraliziran način. V času španske državljanjske vojne so se ljudje lotili tudi večjih podvigov- združevanja različnih delovnih obratov- da bi povečali produktivnost. Samo centralizirana oblast ni dovolj- saj so tudi boljševiki imeli centralizirano oblast. Na začetku je kar šlo, a vsaj, ko pa je bilo potrebno upravljati z znanjem in informacijami, se je zataknilo. >Mimogrede, si že slišal za Imhotepa, ki naj bi bil prvi zdravnik na svetu? Poznaš knjigo o Egipčanski anatomiji? >Napisana naj bi bila kakih 2000 let pr.n.š, za časa (ne vem več katere) dinastije (torej v centralizmu) in je zelo podobna današnjim. Mimogre- sem slišal za Imhotepa (Grki so mu pravili Apolon). Kasneje (in to zlasti v 1. tisočletju pr.n.š.) je Egipt postal zatohel, povsem centraliziran in konzervativen. O tem Egiptu ti govorim. Znanstvenike so pobijali. Šele, ko so Egipt zasedli Makedonci in Grki, je prišlo do opaznega razvoja- za časa Cezarja so se recimo vrata palač odpirala sama od sebe, v višja nadstropja so se vozili z dvigali itd. Šele decentralizacija monopola misli je Egipt ponovno prebudila!>Zdaj pa še ti razloži tole - ves svet je bil centraliziran, Evropa še najbolj, kako torej, da se je Evropa tako kvalitetno dvignila nad vse? >Razloži še to, da se je Evropa dvignila šele v času centralizacije, ko so Evropski kralji prevzeli oblast iz plemiških v svoje roke, torej končali obdobje decentralizacije (vsaj do neke mere). Evropa do 17. stoletja še ni bila kaj prida centralizirana. Ko so vladarji pričeli združevati ozemlja, so zmanjševali vpliv Cerkve. V 16. stoletju je tako prišlo do več dejavnikov vpliva: vpliv cerkve se je zmanjšal- čarovniški procesi so v Italiji in zahodni evropi prešli. Vladarji še niso imeli tako velike moči. V Italiji so sicer že prej obstajale močne kneževine, a so bile majhne. Obenem pa se je širila trgovina. V 15. stoletju so iz Carigrada pribežali še številni bizantinski učenjaki. V praksi so se zaradi trgovine, dotoka inteligence in upada moči Cerkve zadeve decentralizirale! Šele v 16. in 17. stoletju država postane vsemogočna. Rezultat: upad razvoja. Če gledamo čas med 12. in 14. stoletjem imamo nekako po 14 pomembnih izumov na stoletje. V decentraliziranem 15. stletju imamo 50 večjih izumov. V centraliziranem 16. in 17. stoletju imamo po 15 in 17 pomembnih izumov. In šele v 18. stoletju stvar naraste na 43 večjih izumov. Zakaj? Ker sta širitev trgovine in vzpon meščanstva tedaj širila decentraliziranost. Kot sem ti že dejal. Kapitalizem mora upoštevati znanje. Še vedno pa mora temeljiti tudi na egoističnemu tekmovanju. Ki pa daje slabše rezultate kot solidarnostno sodelovanje. |
|
23.
ataturk
28.10.2002 |
>V 16. stoletju je tako prišlo do več dejavnikov vpliva: vpliv cerkve se je zmanjšal- čarovniški procesi so v Italiji in zahodni evropi prešli. Vladarji še niso imeli tako velike moči. V Italiji so sicer že prej obstajale močne kneževine, a so bile majhne. Obenem pa se je širila trgovina. V 15. stoletju so iz Carigrada pribežali še številni bizantinski učenjaki. Napaka- ne 16. stoletje, ampak 15. stoletje in začetek 16. stoletja. |
|
24.
McHrozni
28.10.2002 |
>Velike projekte se lahko vodi na bolj ali manj centraliziran način. V času španske državljanjske vojne so se ljudje lotili tudi večjih podvigov- združevanja različnih delovnih obratov- da bi povečali produktivnost. Samo centralizirana oblast ni dovolj- saj so tudi boljševiki imeli centralizirano oblast. Na začetku je kar šlo, a vsaj, ko pa je bilo potrebno upravljati z znanjem in informacijami, se je zataknilo. Poskušam ti dopovedati, da sama decentralizirana oblast nikakor ni dovolj. Potrebuješ določeno stopnjo centralizacije, lahko tudi popolno centralizacijo, ampak popolna decentralizacija samo razprši sredstva in poveča nepotrebne stroške. >Mimogre- sem slišal za Imhotepa (Grki so mu pravili Apolon). Kasneje (in to zlasti v 1. tisočletju pr.n.š.) je Egipt postal zatohel, povsem centraliziran in konzervativen. O tem Egiptu ti govorim. Znanstvenike so pobijali. Šele, ko so Egipt zasedli Makedonci in Grki, je prišlo do opaznega razvoja- za časa Cezarja so se recimo vrata palač odpirala sama od sebe, v višja nadstropja so se vozili z dvigali itd. Šele decentralizacija monopola misli je Egipt ponovno prebudila! Rim, kot ena najbolj centraliziranih civilizacij sploh? Ne zanikaj - koliko držav pa nosi ime glavnega mesta? Samo nekaj mestnih, pa še te ne vse. >Evropa do 17. stoletja še ni bila kaj prida centralizirana. Ko so vladarji pričeli združevati ozemlja, so zmanjševali vpliv Cerkve. V 16. stoletju je tako prišlo do več dejavnikov vpliva: vpliv cerkve se je zmanjšal- čarovniški procesi so v Italiji in zahodni evropi prešli. Vladarji še niso imeli tako velike moči. V Italiji so sicer že prej obstajale močne kneževine, a so bile majhne. Obenem pa se je širila trgovina. V 15. stoletju so iz Carigrada pribežali še številni bizantinski učenjaki. V praksi so se zaradi trgovine, dotoka inteligence in upada moči Cerkve zadeve decentralizirale! Šele v 16. in 17. stoletju država postane vsemogočna. Rezultat: upad razvoja. Če gledamo čas med 12. in 14. stoletjem imamo nekako po 14 pomembnih izumov na stoletje. V decentraliziranem 15. stletju imamo 50 večjih izumov. V centraliziranem 16. in 17. stoletju imamo po 15 in 17 pomembnih izumov. In šele v 18. stoletju stvar naraste na 43 večjih izumov. Zakaj? Ker sta širitev trgovine in vzpon meščanstva tedaj širila decentraliziranost. Kot sem ti že dejal. Kapitalizem mora upoštevati znanje. Še vedno pa mora temeljiti tudi na egoističnemu tekmovanju. Ki pa daje slabše rezultate kot solidarnostno sodelovanje. Število velikih izumov je težko odraz politike na družbo. Za koliko izmed teh velikih izumov je bil odgovored da Vinci? McHrozni |
|
25.
ataturk
28.10.2002 |
>Poskušam ti dopovedati, da sama decentralizirana oblast nikakor ni dovolj. Potrebuješ določeno stopnjo centralizacije, lahko tudi popolno centralizacijo, ampak popolna decentralizacija samo razprši sredstva in poveča nepotrebne stroške. Spet ti povem,da se velike projekte lahko vodi na bolj ali manj centraliziran način. V času španske državljanjske vojne so se ljudje lotili tudi večjih podvigov- združevanja različnih delovnih obratov- da bi povečali produktivnost. Na manj centraliziran način. >Rim, kot ena najbolj centraliziranih civilizacij sploh? >Ne zanikaj - koliko držav pa nosi ime glavnega mesta? Samo nekaj mestnih, pa še te ne vse. Halo. vstop helenističnega sveta v egipt pomeni decentralizacijo in veččjo duhovno toleranco. >Število velikih izumov je težko odraz politike na družbo. >Za koliko izmed teh velikih izumov je bil odgovored da Vinci? Za veliko. Stoletje prej in kje drugje- in končal bi vplamenih. Število velikih izumv je povezano s politiko |
|
26.
McHrozni
28.10.2002 |
>Spet ti povem,da se velike projekte lahko vodi na bolj ali manj centraliziran način. V času španske državljanjske vojne so se ljudje lotili tudi večjih podvigov- združevanja različnih delovnih obratov- da bi povečali produktivnost. Na manj centraliziran način. Primerjaj to s tem kaj je nekaj let kasneje, v nič kaj boljših pogojih naredil Stalin - 1/3 vse Sovjetske industrije je preselil za kakih 800 km na vzhod, na varno. In še delovno silo - 20 000 000 delavcev. To je res velik podvig, in to sredi še nekoliko hujše vojne kot je bila Španska državljanska vojna. >Halo. vstop helenističnega sveta v egipt pomeni decentralizacijo in večjo duhovno toleranco. Kaj pa je po tvoje centralizacija? >Za veliko. Stoletje prej in kje drugje- in končal bi vplamenih. Število velikih izumv je povezano s politiko Politika ne igra odločilne vloge. Dva nasprotujoča si sistema - kapitalizem in komunizem- sta si tehnološko bila v ravnovesju. McHrozni |
|
27.
Napoleon
28.10.2002 |
>Vendar pa kot kažejo socialnopsihološke raziskave- Na psihologijo se spomni, ko boš spet sanjal o utopičnih in s človesko naravo povsem skreganih konceptih, kot je recimo anarhija. Ta ne le da ni kompatibilna z realnostjo, kar lahko ugotovi prav vsak bebec, ki premore nek minimum zavesti o samem sebi; tudi z dognanji psihologije in še posebej psihoanalize je povsem skregana. Krilatica o tem, da bi se brez oblasti oz. "spon ki nam jih vsiljuje družba" kot pravite anarhisti, verjetno pobili, ni iz trte zvita. Psihologija to dejstvo nedvoumno potrjuje. |
|
28.
ataturk
29.10.2002 |
>>Spet ti povem,da se velike projekte lahko vodi na bolj ali manj centraliziran način. V času španske državljanjske vojne so se ljudje lotili tudi večjih podvigov- združevanja različnih delovnih obratov- da bi povečali produktivnost. Na manj centraliziran način. >Primerjaj to s tem kaj je nekaj let kasneje, v nič kaj boljših pogojih naredil Stalin - 1/3 vse Sovjetske industrije je preselil za kakih 800 km na vzhod, na varno. In še delovno silo - 20 000 000 delavcev. To je res velik podvig, in to sredi še nekoliko hujše vojne kot je bila Španska državljanska vojna. Z velikimi žrtvami seveda. Vemo na kakšen način so sovjeti iztisnili vse iz svojih ljudi.>>Halo. vstop helenističnega sveta v egipt pomeni decentralizacijo in večjo duhovno toleranco. >Kaj pa je po tvoje centralizacija? Osredotočanje oblasti v roki peščice ljudi, v skrajnem primeru tudi vse duhovne moči. Da ti bo vse skupaj nekoliko bolj jasno, bova šla razvojne možnosti še naprej secirat. I. Stopnja prvih držav. Prve državice- takrat še polisi so vzniknile v 8. tisočletju pr. n.š. in danes že vemo (Çatal hüyük), da so vzniknile iz decentralizirane in lovske družbe, ki je na enem mestu pričela skladiščiti ulov. Tako so prve vellike države vzniknile tam, kjer je bilo potrebno namakati, graditi prekope. Toda sprva so bile dokaj decentralizirane- torej fora; nastanek mest in prekopov ni povezan s centralizacijo: ta je šele sledila, ker so svečeniki in mogotci monopolizirali vse več znanja. . Še več- prve centralizacije so vodile tudi do prvih socialnih prevratov. V Sumeriji je vladar Urukagina izvajal obsežne socialne reforme, ki naj bi obnovile socialno pravičnost. Morda je to storil zaradi pritiskov upornih spodnjih slojev, nekateri pa menijo, da je urukagino na oblast spravila socialna revolucija, katere voditelj bi bil. Če v sumeriji ne vemo zagotovo, kako so se stvari razvijale, kaže Egipt drugačno podobo. V Egiptu so postopoma odpravljali ostanke rodovne demokracije in razvili tlačanstvo (in ne sužnjelastništvo kot so nas dolgo časa narobe učili marksisti). Po dolgoletni vladavini nesposobnega vladarja Piopsa v 23. stoletju pr.n.š so zaradi prevelikih in neenakih davčnih bremen nasledniki doživeli hudo socialno, če ne celo že socialistično revolucijo. Okrog 2150 pr.n.š. je faraon padel, oblast pa je prevzel (nekakšen revolucionarni ljudski) Svet.. Ta revolucija ni uspela zatreti reakcionarnih vrelišč. Zaradi kontrarevolucionarnih sil in centralizma (smrdi po boljševizmu, kajne) je prišlo do krize v upravi in gospodarstvu in šele po državljanski vojni, lakoti in kaosu so fevdalne vojske Svet zrušile. Kakorkoli že- Egipt se je očasi spet pogreznil v fevdalizem, po vladi Amenhotepa in Ramoseja II. pa se je Egipt pričel pogrezati v brezno totalnega centralizma (tudi duhovnega). Egipt je pravzaprav zastal in se ni več razvijal. Primerjalno je bil sicer zelo napredna država ( veliko znanje iz matematike, astronomije, kartografije, kemije, mumificiranja, medicine- poznali so kirurgijo, odvajala in celo nekakšne antibiotike)- toda učenjaki so se v tem času že bali izumljanja, ker jih je to pogosto stalo glavo II. Razvoj Grčije: grška družba je bila decentralizirana glede na teritorialni obseg in postopoma so tudi nekatere državice decentralizirale svojo oblast. . Območje dolgo ni čutilo kake posebne vojaške ogroženosti in stiki z Mezopotamijo in Egiptom so v deželo prinesli mnoga nova spoznanja. Zaradi dokaj decentralizirane družbe (so tudi izjeme- npr. centralizirana Šparta, kjer tudi ni bilo duhovnega in tehničnega napredka) je v Grčiji prišlo do vrtinca ustvarjalnih idej. Moč te duhovne preobrazbe je pričela slabeti, ko so propadle mestne državice. III. Razvoj Egipta v medfazi med zatohlostjo domačih oblasti in rimskim gospostvom. V tem času so v deželo prišli Grki in Makedonci s svojo precej bolj decentralistično miselnostjo- makedonski imperij je sicer vodil v centralizacijo z vidika Egipta pa v veliko decentralizacijo- sesul se je duhovni monopol, prav tako v precejšnji meri tudi državni monopol po Egiptu je začelo mrgoleti idej, trgovina seje izjemno razvila. Grki so ustanovili knjižnice in akademijo v Aleksandriji. Egipt je torej doživel kulturni in gospodarski preokret v bolj decentraliziran sistem. V prvem stoletju so izumili parno turbino, avtomatska vrata, dvigalo, cel kup bojnih strojev. Vendar pa je bila vezanost kmeta na zemljo prevelika, da bi lahko prišlo do tehničnih izboljšav tudi v kmetovanju. Ko so egipt osvojili Rimljani, se je ponovno pričela centralizacija: Rimljani so monopolizirali in ponekod zaprli trgovske poti, Egipt pa določili na vlogo odvisne dobavne dežele. V času, ko Rim sam še ni bil tako centraliziran, je nad egiptom že zganjal centralistični teror. Karakalina podelitev državljanstva na začetku tretjega stoletja vsem prebivalcem imperija je prav simptomatična- edino egipčanom je bilo državljanstvo odtegnjeno. IV. Razvoj Evrope v 11., 12., 13. stoletju. Število inovacij v tem obdobju ni bilo veliko, bile pa so bazične in so veliko pripomogle k napredku. Gre za konjsko vprego, triletno kolobarjenje, mline na vodo in mline na veter, pa za valjalnike, žage itd. v tem času ima Evropa decentralistične tendence. Veliko ozemlje je razdrobljeno na kneževinice, vzpenjati se začne meščanstvo. Evropa se odpre tudi svetu- že v 10. stoletju islamski in starogrški filozofiji, po 11. stoletju tudi trgovini z Arabci. Zaton napredka je povezan s pohodom čarovniških procesov (duhovni monopol) in ponovno krepitvijo centralizirane oblasti (državni monopol). V. razvoj Evrope v 15. stoletju- Evropa se odpre dotoku znanstvenikov iz Carigrada,, zlasti Italija je dokaj razdrobljena, v mnogih italijanskih deželah se preganjanje čarovnic sploh ne razmahne. Centralizacijski procesi se sicer nadaljujejo, hkrati pa se krepijo tudi decentralizacijski procesi- vzpenjanje meščanstva. V teh razmerah je med drugim deloval tudi Da Vinci. Če ti citiram Braudela: »bil je to čas, ko je na stotine Italijanov enako strastno kot Leonardo da Vinci polnilo beležnice z risbami načrtov pravljičnih strojev«. Zlasti Milano je tedaj razvil pravo malo industrijsko revolucijo- imel je veliko koncentracijo sposobnih manufaktur. V 16. in 17. stoletju je prevladala absolutistična monarhija. Italija je zatonila zaradi zaprtja ali oslabitve starih trgovskih poti. Davki so se povečali (zaradi večje uprave in vojske)- napredka pa ni bilo. VI. (zlasti) Anglija v 18. in potem v 19. stoletju: V Angliji pride do postopne decentralizacije- kralj vse bolj postaja figura, meščanstvo pa je vse bolj svobodno v svojih podjetjih. V Angliji je prišlo do spleta večih dejavnikov- dežela je bila zelo trgovsko usmerjena, v 14. in 15. stoletju je razvila zakupni sistem in kmeta ni več vezala na zemljo (pogoj, da je lahko postal kanonfutter za industrialce in mornarico), protestantska etika zelo poudarja tudi delovno etiko, v 17. stoletju že odpravijo absolutizem. Prva proizvodnja se razvija v malih podeželskih obratih. V splošnem imamo torej precej decentralizirano sliko. Država pa je te procese podpirala, ne pa dušila- vložila je veliko denarja v ladjedelništvo, navzven pa je vodila merkantilistično politiko. VII. Evropa in ZDA; pričnejo kopirati angleški sistem. Kadar skrenejo v prevelik despotizem, se zadeve zaustavijo. Hitler je npr. povzročil beg možganov iz Nemčije. Že res, da so v nacistični Nemčiji imeli nekaj izumov; vendar pa j epotrebno upoštevati, da so imeli Nemci že prej zelo razvito strojno znanost, in da so ravno pobegli Nemci in Židje v ZDA soustvarjali veliko napredka, ki je sesul tako Japonsko kot Nemčijo. Že res, da so na Japonskem imeli velik napredek. Dosegli pa so ga s kopiranjem. Že res, da so v boljševistični Sovjetski zvezi imeli napredek. Dokler so stvari bile vezane na osnovni razvoj. Toda investicije so zato morale biti velike. Cena je bila velika. >Politika ne igra odločilne vloge. >Dva nasprotujoča si sistema - kapitalizem in komunizem- sta si tehnološko bila v ravnovesju. Politika igra vlogo. In spet: tehnološko so si kapitalizem in totalitarizem res v ravnovesju- toda cena napredka je v kapitalizmu cenejša. |
|
29.
ataturk
29.10.2002 |
>Na psihologijo se spomni, ko boš spet sanjal o utopičnih in s človesko naravo povsem skreganih konceptih, kot je recimo anarhija. Ta ne le da ni kompatibilna z realnostjo, kar lahko ugotovi prav vsak bebec, ki premore nek minimum zavesti o samem sebi; tudi z dognanji psihologije in še posebej psihoanalize je povsem skregana. >Krilatica o tem, da bi se brez oblasti oz. "spon ki nam jih vsiljuje družba" kot pravite anarhisti, verjetno pobili, ni iz trte zvita. Psihologija to dejstvo nedvoumno potrjuje. Povedal sem že, da anarhija ne nasprotuje bistvu izkoriščanja (če se vrnemo k našemu filozofu). Prav tako pa anarhija ne pomeni odpravo vseh "spon ki nam jih vsiljuje družba". Ravno omejitev posameznika pred posegom v sfero svobode drugega je še kako močna spona, ki se ji anarhisti tudi slučajno ne odrekajo. Anarhija ne le, da ni dokazano v nasprotju z dognanji psihologije; socialna psihologija je celo eden od zelo pomembnih argumentov za anarhijo. |
|
30.
McHrozni
29.10.2002 |
>Povedal sem že, da anarhija ne nasprotuje bistvu izkoriščanja (če se vrnemo k našemu filozofu). Prav tako pa anarhija ne pomeni odpravo vseh "spon ki nam jih vsiljuje družba". Ravno omejitev posameznika pred posegom v sfero svobode drugega je še kako močna spona, ki se ji anarhisti tudi slučajno ne odrekajo. >Anarhija ne le, da ni dokazano v nasprotju z dognanji psihologije; socialna psihologija je celo eden od zelo pomembnih argumentov za anarhijo. Kaj pa potem pomeni anarhija? McHrozni |
|
31.
McHrozni
29.10.2002 |
>Z velikimi žrtvami seveda. Vemo na kakšen način so sovjeti iztisnili vse iz svojih ljudi. Z manj žrtvami, kot če bi zmagali nacisti. >Osredotočanje oblasti v roki peščice ljudi, v skrajnem primeru tudi vse duhovne moči. Da ti bo vse skupaj nekoliko bolj jasno, bova šla razvojne možnosti še naprej secirat. Dobro. Praviš torej, da je vsa centralizacija zla, da je centralizacija glavno zaviralo napredka? >VII. Evropa in ZDA; pričnejo kopirati angleški sistem. Kadar skrenejo v prevelik despotizem, se zadeve zaustavijo. Hitler je npr. povzročil beg možganov iz Nemčije. Že res, da so v nacistični Nemčiji imeli nekaj izumov; vendar pa j epotrebno upoštevati, da so imeli Nemci že prej zelo razvito strojno znanost, in da so ravno pobegli Nemci in Židje v ZDA soustvarjali veliko napredka, ki je sesul tako Japonsko kot Nemčijo. Že res, da so na Japonskem imeli velik napredek. Dosegli pa so ga s kopiranjem. Že res, da so v boljševistični Sovjetski zvezi imeli napredek. Dokler so stvari bile vezane na osnovni razvoj. Toda investicije so zato morale biti velike. Cena je bila velika. Kot prvo - Nemčije ni sesula tehnologija. Tehnologija zaveznikov je nemško dosegala na nekaterih področjih, drugje pa pač ne. Jedrsko bombo so Američani razvili kakih 6 mesecev preden bi jo Nemci. Zavezniki so zmagali zaradi številčne premoči 5:1. Glede tehnologije v SZ - konkreten primer. Konec šestdesetih let so Ruski znanstveniki razvili nov koncept raketnega motorja za polet na Luno. Američani so jih sicer vseeno prehiteli, ampak končani motorji so ostali v skladišču. Leta 1995 (mislim) so motorji prišli na plano, in bili testirani po skoraj 30 letih gnitja v skladišču. So močnejši in zanesljivejši od najboljših, kar jih imata NASA in Evropska Vesoljska Agencija. Slednja je naročila 104 motorje za rakete Ariane. Toliko o "baznih znanostih". >Politika igra vlogo. In spet: tehnološko so si kapitalizem in totalitarizem res v ravnovesju- toda cena napredka je v kapitalizmu cenejša. Relativno, morda, absolutno ne. McHrozni |
|
32.
ataturk
29.10.2002 |
>>Povedal sem že, da anarhija ne nasprotuje bistvu izkoriščanja --Ravno omejitev posameznika pred posegom v sfero svobode drugega je še kako močna spona, ki se ji anarhisti tudi slučajno ne odrekajo. >Kaj pa potem pomeni anarhija? No, anarhisti. Kje ste zdaj? Izgleda, da McHrozni ugotavlja, da koncept anarizma ni istoveten s konceptom kaosa. |
|
33.
ataturk
29.10.2002 |
>>Z velikimi žrtvami seveda. Vemo na kakšen način so sovjeti iztisnili vse iz svojih ljudi. >Z manj žrtvami, kot če bi zmagali nacisti. In kaj potem? Dejstvo je, da so morali vložiti več, kot bi to bilo v kapitalizmu (ali anarhizmu) potrebno.>Dobro. >Praviš torej, da je vsa centralizacija zla, da je centralizacija glavno zaviralo napredka? Vsa centralizacija, ki vodi v gospodovanje je zla. Je nemoralna. >Kot prvo - Nemčije ni sesula tehnologija. Tehnologija zaveznikov je nemško dosegala na nekaterih področjih, drugje pa pač ne. Jedrsko bombo so Američani razvili kakih 6 mesecev preden bi jo Nemci. Zavezniki so zmagali zaradi številčne premoči 5:1. Že spet ti povem. Nemčija je imela razvito strojništvo, pa tehnične šole na sploh. In to že pred Hitlerjem. Poleg tega je Hitler za razliko od Stalina večino podjetij pustil podjetnikom. >Glede tehnologije v SZ - konkreten primer. Konec šestdesetih let so Ruski znanstveniki razvili nov koncept raketnega motorja za polet na Luno. >Američani so jih sicer vseeno prehiteli, ampak končani motorji so ostali v skladišču. Leta 1995 (mislim) so motorji prišli na plano, in bili testirani po skoraj 30 letih gnitja v skladišču. >So močnejši in zanesljivejši od najboljših, kar jih imata NASA in Evropska Vesoljska Agencija. Slednja je naročila 104 motorje za rakete Ariane.>Toliko o "baznih znanostih". In spet. Kakšna je bila cena za to? Propad SZ. In kaj je danes Rusija? V primerjavi s tem kar je bila. Za svoje uspehe so morali Rusi veliko več vlagati kot Američani. Lepo je imeti jedrske rakete in životariti, kajneda. Uvajanje šolstva- tudi v najbolj centraliziranih deželah pa pomeni širjenje vsaj nekega znanja. Vsaj malo decentralizacije. Sovjeti svojih izumiteljev pač niso več zažgali na grmadi. |
|
34.
McHrozni
29.10.2002 |
>No, anarhisti. Kje ste zdaj? Izgleda, da McHrozni ugotavlja, da koncept anarizma ni istoveten s konceptom kaosa. Ne, tebe poskušam prepričati v to, da bi malček razmislil. A mi očitno ne uspeva najbolje. McHrozni |
|
35.
McHrozni
29.10.2002 |
>In kaj potem? Dejstvo je, da so morali vložiti več, kot bi to bilo v kapitalizmu (ali anarhizmu) potrebno. Kapitalizmu morda, v anarhiji pa tega ne bi bilo mogoče izpeljati. >Vsa centralizacija, ki vodi v gospodovanje je zla. Je nemoralna. Pa ti veš, da smo to tej logiki zla in nemoralna bitja? Vodeni smo centralno, ker drugače ne gre. >Že spet ti povem. Nemčija je imela razvito strojništvo, pa tehnične šole na sploh. In to že pred Hitlerjem. Poleg tega je Hitler za razliko od Stalina večino podjetij pustil podjetnikom. Primerjava se je nanašala na ZDA, ki so bolj primerljive. >In spet. Kakšna je bila cena za to? Propad SZ. In kaj je danes Rusija? V primerjavi s tem kar je bila. Za svoje uspehe so morali Rusi veliko več vlagati kot Američani. Lepo je imeti jedrske rakete in životariti, kajneda. Uvajanje šolstva- tudi v najbolj centraliziranih deželah pa pomeni širjenje vsaj nekega znanja. Vsaj malo decentralizacije. Sovjeti svojih izumiteljev pač niso več zažgali na grmadi. Ena stvar za katero pa sovjeti res so poskrbeli je bila osnovno (tehnično) šolanje. Propad SZ je bil posledica slabo vodene ekonomije. Ne centralno vodene ekonomije, ampak slabo vodene ekonomije. Dobro centralno vodenje je zelo učinkovito. McHrozni |
|
36.
ataturk
29.10.2002 |
Prvega dela niti ne bom komentiral. >Ena stvar za katero pa sovjeti res so poskrbeli je bila osnovno (tehnično) šolanje. >Propad SZ je bil posledica slabo vodene ekonomije. >Ne centralno vodene ekonomije, ampak slabo vodene ekonomije. Dobro centralno vodenje je zelo učinkovito. Tu se pa izjemoma kar strinjam s tabo, čeprav izgleda, kot da se ne. Namreč: tvoje dobro centralno vodenje lahko poteka samo na tak način, da nekje v sistemu dopusti decentralizacijo. Če je ne, je joj. ne strinjava pa se v sledečem: radikalna decentralizacija bi sprostila še več ustvarjalne energije in jo še bolj racionalno razporedila. |
|
37.
McHrozni
29.10.2002 |
>Tu se pa izjemoma kar strinjam s tabo, čeprav izgleda, kot da se ne. Namreč: tvoje dobro centralno vodenje lahko poteka samo na tak način, da nekje v sistemu dopusti decentralizacijo. Če je ne, je joj. ne strinjava pa se v sledečem: radikalna decentralizacija bi sprostila še več ustvarjalne energije in jo še bolj racionalno razporedila. Radikalna centralizacija ima isto hibo kot radikalna centralizacija - ustvari toliko problemov kot jih reši. McHrozni |
|
38.
ataturk
29.10.2002 |
>Radikalna centralizacija ima isto hibo kot radikalna centralizacija - ustvari toliko problemov kot jih reši. No, totalno radikalna decentralizacija, ki človeka zmaliči na nepovezan otoček v družbi, je mogoč samo ob centralizaciji. To pa ni anarhizem. Ko že govoriva o srednji meri. |
|
39.
McHrozni
29.10.2002 |
>No, totalno radikalna decentralizacija, ki človeka zmaliči na nepovezan otoček v družbi, je mogoč samo ob centralizaciji. To pa ni anarhizem. Ko že govoriva o srednji meri. Ti neprestano zagovarjaš decentralizacijo, ti si rekel, da je radikalna decentralizacija učinkovitejša. McHrozni |
|
40.
ataturk
29.10.2002 |
No, tako totalne in sprevržene pač ne. Kljub temu pa bi na tej točki pripomnil še nekaj. Tisti korak, ki mene ločuje od anarhizma, se veže ravno na vlogo države. Vsaj v skromnem obsegu. Ko današnji neo-anarhisti kot npr. Chomsky govorijo o tem, da bi nekakšno državo le ohranili- namreč v tistem delu, ki je servis služb, se z njimi sicer strinjam. Za razliko od njih pa zagovarjam postopno decentraliziranje ob stalnem ugotavljanju učinkov na družbeni in politični sistem. Ne decentralizacije za vsako ceno, na katerega ljudje niso pripravljeni. Z anarhizmom simpatiziram (in zato polemiziram s teboj), nisem pa (že) anarhist. |
|
41.
McHrozni
29.10.2002 |
>No, tako totalne in sprevržene pač ne. Kljub temu pa bi na tej točki pripomnil še nekaj. Tisti korak, ki mene ločuje od anarhizma, se veže ravno na vlogo države. Vsaj v skromnem obsegu. Ko današnji neo-anarhisti kot npr. Chomsky govorijo o tem, da bi nekakšno državo le ohranili- namreč v tistem delu, ki je servis služb, se z njimi sicer strinjam. Za razliko od njih pa zagovarjam postopno decentraliziranje ob stalnem ugotavljanju učinkov na družbeni in politični sistem. Ne decentralizacije za vsako ceno, na katerega ljudje niso pripravljeni. Z anarhizmom simpatiziram (in zato polemiziram s teboj), nisem pa (že) anarhist. Dobro, a kako naj si potem razlagam tole: "radikalna decentralizacija bi sprostila še več ustvarjalne energije in jo še bolj racionalno razporedila."? McHrozni |
|
42.
ataturk
29.10.2002 |
>Dobro, a kako naj si potem razlagam tole: "radikalna decentralizacija bi sprostila še več ustvarjalne energije in jo še bolj racionalno razporedila."? Takole: "radikalna decentralizacija bi sprostila še več ustvarjalne energije in jo še bolj racionalno razporedila." Torej ne totalna in sprevržena radikalna decentralizacija, ki lahko obstaja samo hkrati z odtujenostjo in s sistemom gospostva. Ostalo pa so njanse. Ki pa so ključne za ločevanje med menoj in kakšnim anarhistom. |
|
43.
McHrozni
29.10.2002 |
Radikalno pomeni totalno in sprevrženo. McHrozni |
|
44.
ataturk
29.10.2002 |
>Radikalno pomeni totalno in sprevrženo. Ker vem, da tvoj IQ kljub vsemu ni 80, to lahko razumem le kot neslano natolcevanje in nesmiselno igranje z besedami. Razjasnil sem ti, da sem pojem radikalna decentralizacija uporabil v ne totalno radikalnem smislu. |
|
45.
ataturk
29.10.2002 |
Mimogrede- a si ti kakšen anderkavr anarhist, da take stresaš? |
|
46.
Bing
29.10.2002 |
>>Kaj pa potem pomeni anarhija? Da ti pravil ne postavljajo razni Bushi in Sadami, ampak si jih postavljaš sam - kar ti pa na grbo prinese tistega bavbava, ki se ga tako grozno bojiš: odgovornost za svoja dejanja. >No, anarhisti. Kje ste zdaj? Če ob vsem kar je bilo napisano še vedno ni dojel razlike med kaosom in anarhijo ter sodelovanjem in izkoriščanjem, potem je po vsej verjetnosti nikoli ne bo. |
|
47.
Bing
29.10.2002 |
za Napoleona: Če bi prebral še kaj razen predpotopnega Freuda ne bi trosil takih traparij. Recimo Fromma, ki je z uporabo psihoanalize v socialni psihologiji prišel do sklepov, diametralno nasprotnih Frojdovim: bolan ni človek, temveč moderna (kapitalistična) družba. |
|
48.
Bing
29.10.2002 |
>Niezche je dokaj nepopularen filozof, vendar mislim, Nepopularen pri tistih, ki jih je neprizanesljivo seciral - predvsem kristjanih. Iztrgani citat o izkoriščanju je pa zavajoč; Nietzschejev ideal niso bili ne hlapci ne gospodarji, ampak neodvisni, ki si sami postavljajo vrednote in izbirajo moralo. Pravzaprav je bil skoraj anarhist :-] |
|
49.
McHrozni
30.10.2002 |
>Ker vem, da tvoj IQ kljub vsemu ni 80, to lahko razumem le kot neslano natolcevanje in nesmiselno igranje z besedami. Razjasnil sem ti, da sem pojem radikalna decentralizacija uporabil v ne totalno radikalnem smislu. Hočem samo, da priznaš da si se zarekel :) McHrozni |
|
50.
McHrozni
30.10.2002 |
>Če bi prebral še kaj razen predpotopnega Freuda ne bi trosil takih traparij. Recimo Fromma, ki je z uporabo psihoanalize v socialni psihologiji prišel do sklepov, diametralno nasprotnih Frojdovim: bolan ni človek, temveč moderna (kapitalistična) družba. Razlike v mnenjih... oh te čudovite razlike v mnenjih... eni trdijo A in se sklicujejo na X, drugi trdijo B in se sklicujejo na Y, oboji so pa trdno prepričani da imajo prav. Poglej še kam drugam, če se mnenja strokovnjakov bijejo, ti ne preostane drugega. McHrozni |
|
51.
McHrozni
30.10.2002 |
>Da ti pravil ne postavljajo razni Bushi in Sadami, ampak si jih postavljaš sam - kar ti pa na grbo prinese tistega bavbava, ki se ga tako grozno bojiš: odgovornost za svoja dejanja. No, no - nič nimam proti odgovornosti za svoja dejanja, proti imam odgovornosti za dejanja, ki bi jih moral storiti nekdo namesto mene. Ampak - kaj resno misliš, da če bi si vsak postavljal svoja in samo svoja pravila, bi to naredilo boljši svet? >Če ob vsem kar je bilo napisano še vedno ni dojel razlike med kaosom in anarhijo ter sodelovanjem in izkoriščanjem, potem je po vsej verjetnosti nikoli ne bo. Idejno je razlika velika. V praksi pa bi verjetno pristal na isti točki. McHrozni |
|
52.
ataturk
30.10.2002 |
>Hočem samo, da priznaš da si se zarekel :) Kaj to ni očitno? Sem ti potem povedal kaj sem mislil s tem izrazom. |
|
53.
McHrozni
30.10.2002 |
>Kaj to ni očitno? Sem ti potem povedal kaj sem mislil s tem izrazom. Ja, je. Lepo da priznaš :) McHrozni |
|
54.
ataturk
30.10.2002 |
Prav prisrčno hecen si. |
|
55.
McHrozni
30.10.2002 |
>Prav prisrčno hecen si. To so mi že večkrat rekli :) McHrozni |
|
56.
mirjana
22.11.2002 |
Nitzsche je bil človek,ki je bil ujet v svojo nemoč.Kdorkoli ga bere in se vsaj malo poglablja v sebe, bo odkril, da je ta filozof rešil samega sebe s knjigami.Pisal je zase,ne za druge.Kolko folka je zarad njegovih knjih nardilo samomore... |
|
57.
mirjana
22.11.2002 |
Volja po moči ni volja do življenja.Je energija,ki pogublja. |
|
58.
Napoleon
22.11.2002 |
>Volja po moči ni volja do življenja.Je energija,ki pogublja. Nietzscheja je vsekakor pogubila. Težko bi se strinjal s tabo, da mu je pisanje pomagalo. Prej nasprotno. Biblično misionarski slog pisanja pa nakazuje, da je še kako pisal za druge. |
|
59.
Napoleon
28.1.2003 |
>Volja po moči ni volja do življenja.Je energija,ki pogublja. Nietzscheja je vsekakor pogubila. Težko bi se strinjal s tabo, da mu je pisanje pomagalo. Prej nasprotno. Biblično misionarski slog pisanja pa nakazuje, da je še kako pisal za druge. |
|
60.
ataturk
28.4.2003 |
FRIEDRICH NIETZSCHE: "Država! Karkoli država reče, je laž; karkoli ima, je ukradeno: vse v njej je popačeno, razjedena krvoločnost, nepotešena pošast.Ugrizne celo z ukradenimi zobmi. Njeno pravo črevesje je sleparjenje." Res, 100% drugače od anarhizma, kajne? Ali pač. |
|
61.
ataturk
28.4.2003 |
>Volja po moči ni volja do življenja.Je energija,ki pogublja. Nikakor ne. Moč je ravno življenje samo. Nadčlovek je po Nietcheju tisti, ki ima moč, življenje. Zanj je dilema med hlapcem in gospodarjem, s katero si razbija glavo Hegel, postranska zadeva. Samo sužnji so lahko vladarji, tako pravi. |
|
62.
BullyBoy
30.10.2003 |
Če smo že pri Nietzscheju; 1.) Koliko od vas ga je že zares bralo in ne samo slišalo tistih nekaj njegovih najbolj znanih stavkov. 2.)Kaj predragi anarhisti menite o teh Nietzschevih stavkih kot: *"Šibki želijo moč, ko jo dobijo želijo moč nad drugimi" *"Temelj vsake rase je prevlada nad drugo raso" in *"Anarhisti so samo orodje in produkt socialistov" |
|
63.
Neznanec/ka
2.11.2003 |
>2.)Kaj predragi anarhisti menite o teh Nietzschevih stavkih kot: >*"Šibki želijo moč, ko jo dobijo želijo moč nad drugimi" >*"Temelj vsake rase je prevlada nad drugo raso" in >*"Anarhisti so samo orodje in produkt socialistov" Samo sužnji so lahko vladarji. Ko šibki dobijo moč... Anarhisti pa so večinoma sami socialisti. In mimogrede, teroistični navdih, kolikor ga zasledimo pri anarhistih, črpa iz ničejanstva. |
|
64.
BullyBoy
6.11.2003 |
Tudi Dolfe je črpal iz Nietzscheja. |
|
65.
upornica
11.11.2003 |
>>*"Šibki želijo moč, ko jo dobijo želijo moč nad drugimi" >>*"Temelj vsake rase je prevlada nad drugo raso" 1. ja sej vsi ljudje ko dobimo moč se prevzamemo (no skoraj vsi). želimo imeti še več moči in to je tisto, kar nas "spodnese". ni pa nujno, da šibki želijo moč. nekateri so popolnoma zadovoljni s svojo šibkostjo- so pač ovce. ampak večina ljudi pa vsak trenutek moči izkoristi, da bi se prikupila ostalim sozemljanom in želi ta trenutek podaljšati v neskončnost. 2. ja mogoče je to temelj bele rase, ker pač mislimo, da smo nekaj več od drugih ras (vsaj večina tako misli). verjetno je to temelj "prevladujočih" posamezne rase, ne pa vseh pripadnikov - nekemu kitajcu je popolnoma vseeno ali bo prevladoval nad neko raso ali ne in sestradanemu črncu tudi. to je bolj sindrom belcev. ker smo pač bedni, plehki in neusmiljeni. in navadne reve, ki bi si rade zagotovile, da bo njihova rit na toplem in da bodo "srečni"!!! |
|
66.
McHrozni
12.11.2003 |
>1. ja sej vsi ljudje ko dobimo moč se prevzamemo (no skoraj vsi). želimo imeti še več moči in to je tisto, kar nas "spodnese". ni pa nujno, da šibki želijo moč. nekateri so popolnoma zadovoljni s svojo šibkostjo- so pač ovce. ampak večina ljudi pa vsak trenutek moči izkoristi, da bi se prikupila ostalim sozemljanom in želi ta trenutek podaljšati v neskončnost. Torej ste anarhisti proti Nietcheju? >2. ja mogoče je to temelj bele rase, ker pač mislimo, da smo nekaj več od drugih ras (vsaj večina tako misli). verjetno je to temelj "prevladujočih" posamezne rase, ne pa vseh pripadnikov - nekemu kitajcu je popolnoma vseeno ali bo prevladoval nad neko raso ali ne in sestradanemu črncu tudi. to je bolj sindrom belcev. ker smo pač bedni, plehki in neusmiljeni. in navadne reve, ki bi si rade zagotovile, da bo njihova rit na toplem in da bodo "srečni"!!! Preveč bereš Ameriške samosovrašce. Zakaj se ne ubiješ in narediš prostor za nekoga, ki si tvoj prostor pod soncem bolj zasluži (po možnosti bo to ubogi kitajček)? McHrozni |
|
67.
upornica
12.11.2003 |
>>Preveč bereš Ameriške samosovrašce. ne, sploh jih ne berem!!! ja a maybe poznaš kakšnega črnega ali rumenega hitlerja?>Zakaj se ne ubiješ in narediš prostor za nekoga, ki si tvoj prostor pod soncem bolj zasluži (po možnosti bo to ubogi kitajček)? zato, da bom neki šovinistični svinji oz. mistru popolnemu zagrenila življenje (sumljivo je podoben tebi?!?!)!!! in živela do 100-tga bom zato, da bom razširjala anarhistične ideje!upornica |
|
68.
McHrozni
13.11.2003 |
>ne, sploh jih ne berem!!! ja a maybe poznaš kakšnega črnega ali rumenega hitlerja? Jesse Jackson. >zato, da bom neki šovinistični svinji oz. mistru popolnemu zagrenila življenje (sumljivo je podoben tebi?!?!)!!! in živela do 100-tga bom zato, da bom razširjala anarhistične ideje! Ampak s tem odžiraš hrano, ki bi lahko šla ubogemu indijcu v Kalkuti! McHrozni |
|
69.
upornica
13.11.2003 |
>Ampak s tem odžiraš hrano, ki bi lahko šla ubogemu indijcu v Kalkuti! ne, ne bi šla nobenemu ubogemu indijcu v Kalkuto ampak bi bil samo še en debel Slovenec več!!!!!! sicer pa komu pa ti odžiraš prostor na Zemlji, ko si že tako pameten?upornica |
|
70.
McHrozni
13.11.2003 |
>ne, ne bi šla nobenemu ubogemu indijcu v Kalkuto ampak bi bil samo še en debel Slovenec več!!!!!! sicer pa komu pa ti odžiraš prostor na Zemlji, ko si že tako pameten? Verjetno marsikomu. Ampak jaz se nad tem ne pritožujem. McHrozni |
|
71.
upornica
14.11.2003 |
>Verjetno marsikomu. Ampak jaz se nad tem ne pritožujem. a jaz se pa pritožujem nad tem, da še vedno živim? ne, samo ne maram ljudi, ki ne vidijo in razumejo sočloveka.upornica |
|
72.
McHrozni
14.11.2003 |
>a jaz se pa pritožujem nad tem, da še vedno živim? ne, samo ne maram ljudi, ki ne vidijo in razumejo sočloveka. Ne maraš ljudi, ki ne razmišljajo na tvoj način in čisto nič drugega ni. Nič drugače kot npr. NSADP-jevci. McHrozni |
|
73.
upornica
17.11.2003 |
>Ne maraš ljudi, ki ne razmišljajo na tvoj način in čisto nič drugega ni. Nič drugače kot npr. NSADP-jevci. sploh ni res. saj vendar obstaja svoboda govora in razmišljanja. sicer jih pa tudi ti ne preneseš!!upornica |
|
74.
BullyBoy
28.11.2003 |
Seveda, samo belci smo lahko rasisti.........črnci, kitajci, arabci itd.. pa so popolnoma nenestrpne nacije in rase, ki si želijo živeti v sožitju z drugimi. |
|
75.
McHrozni
28.11.2003 |
>sploh ni res. saj vendar obstaja svoboda govora in razmišljanja. sicer jih pa tudi ti ne preneseš!! Zakaj bi torej uživala, ko bi se jaz cvrl na počasnem ognju? McHrozni |
|
76.
upornica
29.11.2003 |
>Zakaj bi torej uživala, ko bi se jaz cvrl na počasnem ognju? ker mi greš na jetra. nisem ti pa onemogočala svobode govora.upornica |
|
77.
upornica
29.11.2003 |
>Seveda, samo belci smo lahko rasisti.........črnci, kitajci, arabci itd.. pa so popolnoma nenestrpne nacije in rase, ki si želijo živeti v sožitju z drugimi. ne, nismo samo mi rasisti. ampak belci vedno kažemo s prstom za črnci, kitajci, arabci,... kadar jih vidimo. sicer pa kaj pa amerika - kam so izginili vsi indijanci? zakaj so bili povečini črnci sužnji in ne tudi belci?upornica |
|
78.
McHrozni
29.11.2003 |
>ker mi greš na jetra. nisem ti pa onemogočala svobode govora. Na jetra ti pa grem zaradi svobode govora, kajne? McHrozni |
|
79.
twigi
30.11.2003 |
Bravo upornica,nedaj se mala!Držim pesti zate. |
|
80.
am
1.12.2003 |
>ne, nismo samo mi rasisti. ampak belci vedno kažemo s prstom za črnci, kitajci, arabci,... kadar jih vidimo. sicer pa kaj pa amerika - kam so izginili vsi indijanci? zakaj so bili povečini črnci sužnji in ne tudi belci? > >upornica popolnoma se strinjam |
|
81.
McHrozni
1.12.2003 |
>sicer pa kaj pa amerika - kam so izginili vsi indijanci? zakaj so bili povečini črnci sužnji in ne tudi belci? Več razlogov. Črnci so v povprečju večji in močnejši od belcev, torej precej primernejši za fizično delo. Črnci so bili relativno blizu in na voljo, pa tudi upirati se niso mogli, zaradi nepovezanosti in slabe vojaške tehnologije. Poleg tega so črnski poglavarji radi prodajali člane svojih plemen belcem za denar, v Evropi se to ni dogajalo. Zanimiv je podatek, da je bila velika večina Afriških lovcev na črne sužnje - črncev. Večinoma muslimanov, če greva v detajle. Po kontaktu z Evropejci so Indijanske populacije doživele demografsko katastrofo - 75-90% ljudi je pomrlo zaradi novih bolezni, ki jih v Ameriki niso poznali. Precej jih je tudi umrlo v suženjstvu, ampak zanemarljivo napram drugim faktorjem. Mimogrede, Evropa je imela predvsem bele sužnje. Od kje misliš, da so Germanski pa tudi Romanski jeziki dobili svojo besedo za sužnja? Angleška, recimo (slave) izhaja iz besede slav, oz. slovan. Toliko so imeli slovanskih (Poljskih, Ruskih...) sužnjev, da se je beseda prijela za cel razred ljudi. Arabci so redno plenili obale Portugalske in lovili sužnje. Turki so ropali vasi po Balkanu in jemali majhne za sužnje. Za janičarje, evhuhe, delovno silo, za harem.. Ampak tega pač ne povedo, kajne? Glede rasizma pa samo tole - preberi si kdaj kaj od (ne kaj o, ampak kaj od) katerega ameriškega črnskega avtorja, recimo Jesseja Jacksona, pa boš videla kakšni so. Čeprav dvomim v tvojo presojo. McHrozni |
|
82.
DonkeyHot
1.12.2003 |
>Glede rasizma pa samo tole - preberi si kdaj kaj od (ne kaj o, ampak kaj od) katerega ameriškega črnskega avtorja, recimo Jesseja Jacksona, pa boš videla kakšni so. Ta je pa čist v tvojem stilu McHrozni. Preber si ti kej od Hitlerja, pa boš videl kakšni so ljudje z brčicami. |
|
83.
am
1.12.2003 |
:) |
|
84.
McHrozni
1.12.2003 |
>Preber si ti kej od Hitlerja, pa boš videl kakšni so ljudje z brčicami. Saj nisem trdil, da sta Jesse Jackson in Adolf Hitler kaj zelo različna en od drugega. McHrozni |
|
85.
DonkeyHot
1.12.2003 |
>>Preber si ti kej od Hitlerja, pa boš videl kakšni so ljudje z brčicami. > >Saj nisem trdil, da sta Jesse Jackson in Adolf Hitler kaj zelo različna en od drugega. Zgleda da ti čist zares nisi zakapiral v čem je point. S takšnim se je pol res težko kaj pogovarjat. |
|
86.
ataturk
4.12.2003 |
>>sicer pa kaj pa amerika - kam so izginili vsi indijanci? zakaj so bili povečini črnci sužnji in ne tudi belci? > >Več razlogov. >Črnci so v povprečju večji in močnejši od belcev, torej precej primernejši za fizično delo. Črnci so bili relativno blizu in na voljo, pa tudi upirati se niso mogli, zaradi nepovezanosti in slabe vojaške tehnologije. >Poleg tega so črnski poglavarji radi prodajali člane svojih plemen belcem za denar, v Evropi se to ni dogajalo. >Zanimiv je podatek, da je bila velika večina Afriških lovcev na črne sužnje - črncev. Večinoma muslimanov, če greva v detajle. > >Po kontaktu z Evropejci so Indijanske populacije doživele demografsko katastrofo - 75-90% ljudi je pomrlo zaradi novih bolezni, ki jih v Ameriki niso poznali. Precej jih je tudi umrlo v suženjstvu, ampak zanemarljivo napram drugim faktorjem. > >Mimogrede, Evropa je imela predvsem bele sužnje. Od kje misliš, da so Germanski pa tudi Romanski jeziki dobili svojo besedo za sužnja? >Angleška, recimo (slave) izhaja iz besede slav, oz. slovan. Toliko so imeli slovanskih (Poljskih, Ruskih...) sužnjev, da se je beseda prijela za cel razred ljudi. > >Arabci so redno plenili obale Portugalske in lovili sužnje. Turki so ropali vasi po Balkanu in jemali majhne za sužnje. Za janičarje, evhuhe, delovno silo, za harem.. > >Ampak tega pač ne povedo, kajne? Strinjam se z vsem povedanim, vendar je potrebno še nekaj dodati. Vse povedano se je zgodilo, dogajalo ravno za to, ker je nekdo hotel izkoristiti, zatreti nekoga, da bi sam bolje živel na tuj račun. In pri tem zatirani praviloma živi slabše, kot bi živel, če bi ga pustili pri miru. |
|
87.
McHrozni
4.12.2003 |
>Strinjam se z vsem povedanim, vendar je potrebno še nekaj dodati. Vse povedano se je zgodilo, dogajalo ravno za to, ker je nekdo hotel izkoristiti, zatreti nekoga, da bi sam bolje živel na tuj račun. In pri tem zatirani praviloma živi slabše, kot bi živel, če bi ga pustili pri miru. Seveda, ampak to se je dogajalo povsod po svetu. Suženjstvo nikakor ni bilo omejeno na zahodno civilizacijo, ampak vsesvetovni pojav, zatrla ga je pa prav zahodna civilizacija. Ker je v tem pogovoru tema rasizem in ne izkoriščanje, je prav to ključno. McHrozni |
|
88.
am
4.12.2003 |
no amerika je unicla suzenjstvo,vendar je bla pa ona zadnja k ga je mela....ce ne stejemo sodobnega suzenjstva |
|
89.
McHrozni
4.12.2003 |
>no amerika je unicla suzenjstvo,vendar je bla pa ona zadnja k ga je mela....ce ne stejemo sodobnega suzenjstva V Evropi so suženjstvo prepovedali že davno pred Ameriško državljansko vojno. Že v 16. stoletju v Evropi ni bilo več kaj veliko sužnjev. Če ne štejemo črncev in indijancev, tudi v Ameriki nikoli ni bilo suženjstva. Šteti moraš vse ali pa nič. Suženjstvo še zdaleč ni uničeno, samo področja kjer cveti so nepomembna. Čudim se kako je toliko demonstracij proti t.i. "wage slavery", ampak nisem pa videl še enega protesta proti čisto pravim sužnjem v Sudanu. Morda pa naših radikalnih levičarjev tisti tam ne zanimajo..? McHrozni |
|
90.
ataturk
4.12.2003 |
>>Vse povedano se je zgodilo, dogajalo ravno za to, ker je nekdo hotel izkoristiti, zatreti nekoga, da bi sam bolje živel na tuj račun......> >Seveda, ampak to se je dogajalo povsod po svetu. to ni opravičilo za nikogar.>Suženjstvo nikakor ni bilo omejeno na zahodno civilizacijo, ampak vsesvetovni pojav, zatrla ga je pa prav zahodna civilizacija. kako ga je zatrla, če ponekod kot sam pišeš še obstaja? zatrla ga je kvečjemu na zahodu, kjer je s pomočjo medijev in trga sproducirala nekakšnega ''svobodnega sužnja''- dinamika kapitalizma namreč ne deluje več na nemobilnem prisvajanju človeka. >Ker je v tem pogovoru tema rasizem in ne izkoriščanje, je prav to ključno. 1. osnovna tema je Nietzsche, če smo že pri tem. 2. tudi, če imate sekundarno temo rasizem, me nič ne briga, da ne bi opozarjal na dodatno temo, ki jo ti očitno avtomatično smatraš za stvar konsenza. 3. od kdaj predpisuješ o čem bom govoril? 4. govoril si o razlogih, ki so pripeljali do ''belskega rasizma'', vendar etičnega opravičila za to ni, kar je problem zahodne civilizacije 5. kdor nekoga radikalno izkorišča, ga mora imeti za manjvrednega, zato ga mora sovražiti (ker s tem osmisli svoje izkoriščanje)- če gre za odnos med ljudstvi in rasami, imamo fašistoidnost ali rasizem. tako, da v bistvu sploh ne gre za tako različne stvari. 6. Rasizem in zaničevanje ''drugega'' je zakoreninjeno v Evropi. Spomnimo se Judov in pomislimo na nerešen položaj Romov. Prve so sovražili, ker so imel kapital in znanje (oboje je moč izkoriščati), druge so sovražili, ker so zasedali svoj ''nekoristno izrabljeni'' prostor pod soncem (spet hočemo nekaj izkoriščati). 7. v ameriki so se srečali z ljudmi s kožnimi odtenki rdečkaste barve in jih imenovali Indijance ali bolj pravilno Indijce (slovenščina vljudno razlikuje med izrazoma, kar pa npr. ne počne angleščina). s pomočjo rasizma so jih lahko iztrebljali (kolikor niso sami pomrli)- bili so cigani novega sveta. 8. podobno so bili novi cigani tudi črnci, ki so jih obilno uporabljali za delovno silo. 9. v aziji so odkrili nove žide- npr. indijce, kitajce, japonce- ki se jim je lahko odvzelo sredstva. da bi opravičili svoj nastop, pa so šli razvijat rasizem (smrdljivi rumenci) 10. židje, ki so pač v velikem delu le malce specifični evropejci, so v palestincih odkrili orientalske cigane. tako gre to... |
|
91.
ataturk
4.12.2003 |
>Čudim se kako je toliko demonstracij proti t.i. "wage slavery", ampak nisem pa videl še enega protesta proti čisto pravim sužnjem v Sudanu. Morda pa naših radikalnih levičarjev tisti tam ne zanimajo..? ponavadi protestiramo proti stvarem, ki so nam blizu. mi živimo v liberalno-demokratskem političnem sistemu s kapitalističim gospodarstvom. širše živimo v okolju zahodne ali evro-ameriške civilizacije. zato nas zanima tudi kaj delajo američani. nadalje nas zanima, kaj delajo tisti, ki imajo v današnjem svetu večino moči- to pa so korporacije, večinoma v rokah američanov in evropejcev... spet nas zanima amerika, pa tudi evropa. na evropsko izročilo, zraven pa še na ameriško podporo je vezan tudi izrael- pa nas zanima, kaj počnejo tam. na koncu pa nas zanima vsaka avtoriteta, katere upravičenost je vprašljiva. tudi sadam husein, če smo že pri tem. propaganda proti ameriškemu posegu je zaradi zapacanosti odnosov dejansko tudi ohranjala sadama, vendar je šlo za avtonomen odpor. to kar je sadama postavilo ob bok z nami, je isti nasprotnik- globalni kapital in njegov prvi oproda- zda. šele preko njiju je moč potegniti (napačen) enačaj med nami in huseinom. kajti tisti, ki je zapacal to sliko, niso ''antiglobalisti'' in tudi husein ne... drugače pa: protestiram proti suženjstvu (Sudan, Nepal, Saudova Arabija itd, itd) protestiram proti izrinjanju ljudstev (Zahodna Sahara, Nube, Timor, Palestina, Kurdi itd., itd.) Toliko, da se razumemo. Konkretno morda anarhisti niso naredili nobene demonstracije v zvezi s tem (tega v bistvu ne vem), je pa ravno ideološka okolica anarhistov tisti, ki najbolj opozarja tudi na takšne probleme. |
|
92.
McHrozni
4.12.2003 |
>to ni opravičilo za nikogar. Pri temi rasizma je. >kako ga je zatrla, če ponekod kot sam pišeš še obstaja? zatrla ga je kvečjemu na zahodu, kjer je s pomočjo medijev in trga sproducirala nekakšnega ''svobodnega sužnja''- dinamika kapitalizma namreč ne deluje več na nemobilnem prisvajanju človeka. Zatrla ga je pri sebi doma in tam, kjer je bil njen ('hudobni') imperialistični vpliv dovolj velik. Ne vem, če ga je katera druga civilizacija odpravila sama od sebe. Jaz za njo ne vem. >2. tudi, če imate sekundarno temo rasizem, me nič ne briga, da ne bi opozarjal na dodatno temo, ki jo ti očitno avtomatično smatraš za stvar konsenza. >3. od kdaj predpisuješ o čem bom govoril? Jaz sem te samo opozoril, da tema ni relevantna. Tako ali tako vseskozi goniš eno in isto: vsega je krivo tekmovanje. >5. kdor nekoga radikalno izkorišča, ga mora imeti za manjvrednega, zato ga mora sovražiti (ker s tem osmisli svoje izkoriščanje)- če gre za odnos med ljudstvi in rasami, imamo fašistoidnost ali rasizem. tako, da v bistvu sploh ne gre za tako različne stvari. Sploh ne. Nič bolj ti ga ni treba sovražiti, kot sovražiš robota v tovarni, ki dela zate. Ti ga vzdržuješ in napajaš, plačaš pa ne. Isto za npr. delovnega vola za oranje na njivi. Tak je namreč odnos do sužnjev - prav nič jih niso sovražili, temveč smatrali za manjvredne, za živali. Zaničevali, da, nikakor pa ne sovražili. >6. Rasizem in zaničevanje ''drugega'' je zakoreninjeno v Evropi. Spomnimo se Judov in pomislimo na nerešen položaj Romov. Prve so sovražili, ker so imel kapital in znanje (oboje je moč izkoriščati), druge so sovražili, ker so zasedali svoj ''nekoristno izrabljeni'' prostor pod soncem (spet hočemo nekaj izkoriščati). To nikakor ni nekaj, kar bi bilo Evropi edinstveno. Zatirane manjšine imaš povsod - Kurdi, Armenci, Etiopijci v Sudanu, Korejci pod Japonci .... Opravičilo to ni, ampak ni pa to nekaj, kar bi bilo omejeno na Evropo. Ljudje pač ne zaupamo drugačnim od sebe, že vemo zakaj. >7. v ameriki so se srečali z ljudmi s kožnimi odtenki rdečkaste barve in jih imenovali Indijance ali bolj pravilno Indijce (slovenščina vljudno razlikuje med izrazoma, kar pa npr. ne počne angleščina). s pomočjo rasizma so jih lahko iztrebljali (kolikor niso sami pomrli)- bili so cigani novega sveta. Rumene barve, preveč si bral Karla Maya. McHrozni |
|
93.
McHrozni
4.12.2003 |
>drugače pa: >protestiram proti suženjstvu (Sudan, Nepal, Saudova Arabija itd, itd) >protestiram proti izrinjanju ljudstev (Zahodna Sahara, Nube, Timor, Palestina, Kurdi itd., itd.) >Toliko, da se razumemo. Konkretno morda anarhisti niso naredili nobene demonstracije v zvezi s tem (tega v bistvu ne vem), je pa ravno ideološka okolica anarhistov tisti, ki najbolj opozarja tudi na takšne probleme. Kdo je bil najglasnejši proti temu, da se glede teh stvari nekaj naredi? Točno tisti, ki vas 'skrbi' suženjstvo ste ponavadi najglasnejši, ko se nekdo zgane, da bi glede tega kaj naredil. Zakaj? Zato, ker v tem vidi večjo lastno korist, kajne? Če bi bil jaz suženj bi mi bilo vseeno, ali bi me rešil Beli Vitez ali pa plačanec, katerega namen bi se bil okoristiti se z mojim plačanim delom. McHrozni |
|
94.
ataturk
4.12.2003 |
>To nikakor ni nekaj, kar bi bilo Evropi edinstveno. Zatirane manjšine imaš povsod (a sem slučajno glede tega ugovarjal?)>Opravičilo to ni, ampak ni pa to nekaj, kar bi bilo omejeno na Evropo. Ljudje pač ne zaupamo drugačnim od sebe, že vemo zakaj. >>to ni opravičilo za nikogar. >Pri temi rasizma je. kar se mene tiče ni. ti pa se že enkrat odloči gle je pa ni.>Zatrla ga je pri sebi doma in tam, kjer je bil njen ('hudobni') imperialistični vpliv dovolj velik. Ne vem, če ga je katera druga civilizacija odpravila sama od sebe. in zdaj so vsi srečni. >>5. kdor nekoga radikalno izkorišča, ga mora imeti za manjvrednega, zato ga mora sovražiti (ker s tem osmisli svoje izkoriščanje)- če gre za odnos med ljudstvi in rasami, imamo fašistoidnost ali rasizem. tako, da v bistvu sploh ne gre za tako različne stvari. > >Sploh ne. >Nič bolj ti ga ni treba sovražiti, kot sovražiš robota v tovarni, ki dela zate. Ti ga vzdržuješ in napajaš, plačaš pa ne. >Isto za npr. delovnega vola za oranje na njivi. človek ni robot in ni delovni vol. človek se lahko zaljubi v plemkinjo, človek lahko opravlja, človek se lahko upira. vsak človek ima svojo zavest in te se nikoli ne da dejansko osvojiti. ljudje reagiramo na druge ljudi. robota lahko imaš, pa ga ne sovražiš, vola lahko imaš, pa ga ne sovražiš. če človeka delno izkoristiš, lahko odnos še kar popravljašp s prijaznostjo, pozornostjo itd. če pa ga radikalno izkoristiš, ga izpijaš, ali se mu vsiljuješ, te bo on sovražil, ti pa ga boš v tem odnosu preziral in sovražil nazaj kot ''uno govno''. in od tod izvira tudi rasizem. >Tak je namreč odnos do sužnjev - prav nič jih niso sovražili, temveč smatrali za manjvredne, za živali. >Zaničevali, da, nikakor pa ne sovražili. brez skrbi, gre za dve plati iste medalje sovraštva- ena je zaničevanje, druga pa zavist. |
|
95.
McHrozni
4.12.2003 |
>in zdaj so vsi srečni. Vsekakor bolj, kot so bili prej. >človek ni robot in ni delovni vol. človek se lahko zaljubi v plemkinjo, človek lahko opravlja, človek se lahko upira. vsak človek ima svojo zavest in te se nikoli ne da dejansko osvojiti. ljudje reagiramo na druge ljudi. robota lahko imaš, pa ga ne sovražiš, vola lahko imaš, pa ga ne sovražiš. če človeka delno izkoristiš, lahko odnos še kar popravljašp s prijaznostjo, pozornostjo itd. če pa ga radikalno izkoristiš, ga izpijaš, ali se mu vsiljuješ, te bo on sovražil, ti pa ga boš v tem odnosu preziral in sovražil nazaj kot ''uno govno''. in od tod izvira tudi rasizem. Ne rečem, da bi bilo hudo dobro, da bi ti do kateregakoli človeka bilo več, kot do kateregakoli delovnega vola. Ampak to so naše vrednote, moderne vrednote, pred 2000 leti je bilo drugače, pa pred 200 leti tudi. Ljudi tistega časa ne moreš in ne smeš soditi po naših merilih ravno tako, kot ne sodiš sebe po njihovih. Naše vrednote niso absolutne in niso večne. Kakor se ti zdi čudno, verjetno bodo čez 200 let gledali na nas zviška tako, kot ti zdaj gledaš na absolutistično monarhijo, čez 2000 let se jim pa bomo zdeli sicer zanimivi, ampak grozljivo nepraktični. Človeška kultura je živa stvar in kot taka, se vseskozi spreminja. Če doseže plato, kjer so vsi prepričani, da so dosegli vrh, kultura propade. McHrozni |
|
96.
ataturk
4.12.2003 |
>>drugače pa: >Kdo je bil najglasnejši proti temu, da se glede teh stvari nekaj naredi? > >Točno tisti, ki vas 'skrbi' suženjstvo ste ponavadi najglasnejši, ko se nekdo zgane, da bi glede tega kaj naredil. ah, ti si seveda prepričan, da je šla amerika v irak s plemenitimi in čistimi nameni. kaj nafta, dušebrižnisštvo jih je vodilo, ni kaj. pri tem ti sploh ni pomembno, da se potem po kakih 10 letih (ali še prej) pokaže, da ni šlo za humanitarizem, ampak za sebične interese nekoga tam... američani so se pač takrat zmotili. ampak -danes- so pa vrelci svetovne ljubezni. zanimiva religija. nič ne pomaga, če je leta 1990 husein prišel s predlogom, ki so ga celo mnogi američani razumeli kot smiseln. ali pa- ko celo kar sam Bush W. prizna, da kakšnih posebnih povezav med Huseinom in Al. Kajdo ni bilo... Torej so šli Amiji v Irak zgolj zaradi demokracije. Kaj nafta... Kaj svetovna prevlada. Nič ni važno, da so skupaj z Nemci in Angleži pomagali ustvarjati ubijalski režim (ups, so se pač zmotili), da je Husein šele v reakciji na Zalivsko vojno in gospodarsko uničenje uvedel res pravo diktaturo (sorry folks). Američani so mu celo odobrili pokol nad vstajo v južnem delu države (nepotrebna malenkost). Tako so šele sproducirali pravega tirana in dobili ''višje opravičilo'' za vpad. Zdaj imajo tam folk, ki po desetletju hude represije sploh nima pojma o demokraciji in gleda za fundamentalisti. sami pa imajo tam vojsko in nadzor. zvito. iračanom le želim, da bodo res kaj imeli od tega, ker se podobni manevri pogosto iztečejo v katastrofo. najbrž se ti tudi ne zdi pomembno, da tu ne gre le za interese amerike in iračanov, ampak tudi nas ostalih. zda delajo vse, da zdemolirajo OZN (neprimerljivo s Kitajsko in celo s Sovjetso zvezo). ZDA in svetovne korporacije razširjajo svoje mreže in mi smo kar navdušeni... |
|
97.
ataturk
4.12.2003 |
>Ne rečem, da bi bilo hudo dobro, da bi ti do kateregakoli človeka bilo več, kot do kateregakoli delovnega vola. >Ampak to so naše vrednote, moderne vrednote, sorry, to niso moje vrednote. |
|
98.
McHrozni
4.12.2003 |
> ah, ti si seveda prepričan, da je šla amerika v irak s plemenitimi in čistimi nameni. kaj nafta, dušebrižnisštvo jih je vodilo, ni kaj. >pri tem ti sploh ni pomembno, da se potem po kakih 10 letih (ali še prej) pokaže, da ni šlo za humanitarizem, ampak za sebične interese nekoga tam... američani so se pač takrat zmotili. ampak -danes- so pa vrelci svetovne ljubezni. zanimiva religija. >nič ne pomaga, če je leta 1990 husein prišel s predlogom, ki so ga celo mnogi američani razumeli kot smiseln. ali pa- ko celo kar sam Bush W. prizna, da kakšnih posebnih povezav med Huseinom in Al. Kajdo ni bilo... Torej so šli Amiji v Irak zgolj zaradi demokracije. Kaj nafta... Kaj svetovna prevlada. Rekel sem že milijavženkrat: V Irak so šli, da nadenejo vrvico Siriji in Iranu. Če sem zatiran mi je vseeno zakaj me osvobodijo. Bi lahko, prosim, enkrat ugotovil, da sem na tvoje pisanje že odgovoril? Kaj pa sploh delaš v službi? Pišeš propagandne govore za kak answer? >najbrž se ti tudi ne zdi pomembno, da tu ne gre le za interese amerike in iračanov, ampak tudi nas ostalih. zda delajo vse, da zdemolirajo OZN (neprimerljivo s Kitajsko in celo s Sovjetso zvezo). Kdo je ustvaril Huseina in ga oborožil? Zgoraj našteti. To nič ne šteje? McHrozni |
|
99.
McHrozni
4.12.2003 |
>sorry, to niso moje vrednote. Po tvoje je torej človek vreden toliko, kot delovni vol. Prav, saj sem vedel, kakšen si do neanarhistov. (naslednjič pa raje bolje preberi kaj piše) McHrozni |
|
100.
upornica
4.12.2003 |
>>ker mi greš na jetra. nisem ti pa onemogočala svobode govora. > >Na jetra ti pa grem zaradi svobode govora, kajne? > >McHrozni ne ampak zaradi svojih izjav. prav je,da jih izražaš, seveda pa niso vsem všeč. ampak to je pač cena svobode govora.upornica |
|
101.
upornica
4.12.2003 |
no ampak še vseeno smo belci pomoje najbolj rasistična rasa. če samo pomoslim da bi jaz npr. zanosila s črncem kaj bi moji sorodniki naredili z mano!!! verjetno bi od mene zahtevali splav, čeprav so proti temu. ne morete trditi, da nismo rasistična rasa. kaj pa Hitler in njegova arijska rasa? tudi oni so bili belci! pa so bili še kakšni rasisti!! in verjetno če bi se jaz zdajle preselila na Kitajsko, bi me verjetno bolje sprejeli. kot bi mi Kitajca. upornica |
|
102.
ataturk
4.12.2003 |
>Rekel sem že milijavženkrat: >V Irak so šli, da nadenejo vrvico Siriji in Iranu. >Če sem zatiran mi je vseeno zakaj me osvobodijo. c,c,c, bojda tudi zaradi demokracije... z vidika iračana je res, da mu je vseeno. ampak ljudje, ki jim je zalivska vojna prinesla 12 let hude diktature ... ki se nagibajo k islamizmu, nekateri celo k antiamerikanizmu... ki majo uničeno deželo... morda ne razmišljajo ravno tako kot ti.poleg tega smo tukaj še ostale sistemske napake. >Kaj pa sploh delaš v službi? Pišeš propagandne govore za kak answer? danes sploh nisem v službi.(neprimerljivo s Kitajsko in celo s Sovjetso zvezo). > >Kdo je ustvaril Huseina in ga oborožil? >Zgoraj našteti. To nič ne šteje? igra sil. zraven so še zda, saudova arabija, kuvajt, nemčija, britanija... glede ozn-a zato nič ne šteje. |
|
103.
ataturk
4.12.2003 |
>>sorry, to niso moje vrednote. > >Po tvoje je torej človek vreden toliko, kot delovni vol. > >(naslednjič pa raje bolje preberi kaj piše) Pisalo je:Ne rečem, da bi bilo hudo dobro, da bi ti do kateregakoli človeka bilo več, kot do kateregakoli delovnega vola. Ampak to so naše vrednote, moderne vrednote... jaz sem to razumel: vrednote so v kurcu, ampak to so naše vrednote (namreč: da bi bilo hudo dobro, da bi ti do kateregakoli človeka bilo več, kot do kateregakoli delovnega vola). razumel sem, kot da se na neki točki do tega distanciraš, na drugi pa poistovetiš, kar je pri tebi sploh praksa, veliki podpornik pravičnega izraela. |
|
104.
ataturk
4.12.2003 |
>no ampak še vseeno smo belci pomoje najbolj rasistična rasa. če samo pomoslim da bi jaz npr. zanosila s črncem kaj bi moji sorodniki naredili z mano!!! verjetno bi od mene zahtevali splav, čeprav so proti temu. >in verjetno če bi se jaz zdajle preselila na Kitajsko, bi me verjetno bolje sprejeli. kot bi mi Kitajca. velika pomota. družina tvojega kitajskega partnerja, če bi bila kolikor toliko poprečna, bi se spravila nanj, ker se je poročil z belo psico. na kitajskem nagajati belemu turistu z malimi krajami in nategovanji častivredno dejanje. z njimi se glede rasizma sploh ne moremo primerjati. |
|
105.
McHrozni
5.12.2003 |
>no ampak še vseeno smo belci pomoje najbolj rasistična rasa. če samo pomoslim da bi jaz npr. zanosila s črncem kaj bi moji sorodniki naredili z mano!!! verjetno bi od mene zahtevali splav, čeprav so proti temu. ne morete trditi, da nismo rasistična rasa. kaj pa Hitler in njegova arijska rasa? tudi oni so bili belci! pa so bili še kakšni rasisti!! in verjetno če bi se jaz zdajle preselila na Kitajsko, bi me verjetno bolje sprejeli. kot bi mi Kitajca. Neumnost. Nekaj si zmišljuješ in potem trdiš, da je to resnica. McHrozni |
|
106.
McHrozni
5.12.2003 |
>c,c,c, bojda tudi zaradi demokracije... z vidika iračana je res, da mu je vseeno. ampak ljudje, ki jim je zalivska vojna prinesla 12 let hude diktature ... ki se nagibajo k islamizmu, nekateri celo k antiamerikanizmu... ki majo uničeno deželo... morda ne razmišljajo ravno tako kot ti. Ja, ampak jaz razmišljam tako. Velik problem v Iraku je tudi, da imajo dokaj dobro oprane možgane. Večina jih je (bila) sveto prepričanih, da Bush ni hotel vojne, ampak ga je v njo prisilil Ariel Sharon in njegova židovska klika. Poleg tega jaz vem precej bolje od navadnih Iračanov kako je v Ameriki in kakšna je Amerika. Tako je to. >igra sil. zraven so še zda, saudova arabija, kuvajt, nemčija, britanija... glede ozn-a zato nič ne šteje. O glej si ga no. Naenkrat ni več kriva Amerika, ampak tekmovanje med nasprotnicami v hladni vojni. Naenkrat ni več Amerika tista, ki je nasprotovala OZN, ampak sta temu neprimerljivo pomagali prav SZ in PRC, Amerika je bila pa bolj "za zraven". McHrozni |
|
107.
McHrozni
5.12.2003 |
>jaz sem to razumel: vrednote so v kurcu, ampak to so naše vrednote (namreč: da bi bilo hudo dobro, da bi ti do kateregakoli človeka bilo več, kot do kateregakoli delovnega vola). razumel sem, kot da se na neki točki do tega distanciraš, na drugi pa poistovetiš, kar je pri tebi sploh praksa Mišljeno je bilo: naše vrednote so, da so ljudje več vredni od živali. >veliki podpornik pravičnega izraela. Izrael ni pravičen, ampak (bistveno) manjše zlo. McHrozni |
|
108.
Mujo
8.12.2003 |
HAMAS HAMAS ALL JUDEN TO THE GAS!! |
|
109.
McHrozni
8.12.2003 |
>HAMAS HAMAS ALL JUDEN TO THE GAS!! Pravilno se piše "ALLE". McHrozni |
|
110.
Mujo
8.12.2003 |
>>HAMAS HAMAS ALL JUDEN TO THE GAS!! > >Pravilno se piše "ALLE". > >McHrozni JEBIGA U MEJTAFU TO NISMO UCILI!! |
|
111.
upornica
10.12.2003 |
ja ampak vprašanje je zakaj so Američani sploh napadli Irak? ne vem če je kaj vredno,da se vojna sploh začne in če je kaj vredno,da umre toliko nedolžnih ljudi- Iračanov in Američanov?! jaz mislim, da Bush nima tehtnega razloga za tak poboj!! upornica |
|
112.
McHrozni
10.12.2003 |
>ja ampak vprašanje je zakaj so Američani sploh napadli Irak? ne vem če je kaj vredno,da se vojna sploh začne in če je kaj vredno,da umre toliko nedolžnih ljudi- Iračanov in Američanov?! jaz mislim, da Bush nima tehtnega razloga za tak poboj!! Že tisočič: V Irak so šli zato, da začnejo s čiščenjem regije. Bližnji Vzhod je največje svetovno leglo terorizma, fanatizma in zatiranja. Ta ureditev je zdaj Zahodu neposredno nevarna - ne toliko zaradi terorizma, čeprav tudi zato, ampak zaradi njene strateške vrednosti - nafta. Gotovo ni naključje, da je v roku 6 mesecev po padcu Bagdada Savdska Arabija začela z volitvami na lokalnem nivoju .- in to svobodnimi in odprtimi volitvami. Gotovo ni naključje, da je Jordanija prvič svobodno izvolila parlament - sicer nima nobene moči in je zgolj t.i. 'advisory body', ampak vseeno je to korak naprej. Če se bodo v Iraku izkazali, se bo vojna med Oceanijo in Evrazijo morda lahko končno končala. McHrozni |
|
113.
Neznanec/ka
4.1.2004 |
>Že tisočič: >V Irak so šli zato, da začnejo s čiščenjem regije. Bližnji Vzhod je največje svetovno leglo terorizma, fanatizma in zatiranja. Ta ureditev je zdaj Zahodu neposredno nevarna - ne toliko zaradi terorizma, čeprav tudi zato, ampak zaradi njene strateške vrednosti - nafta. >Gotovo ni naključje, da je v roku 6 mesecev po padcu Bagdada Savdska Arabija začela z volitvami na lokalnem nivoju .- in to svobodnimi in odprtimi volitvami. >Gotovo ni naključje, da je Jordanija prvič svobodno izvolila parlament - sicer nima nobene moči in je zgolj t.i. 'advisory body', ampak vseeno je to korak naprej. >Če se bodo v Iraku izkazali, se bo vojna med Oceanijo in Evrazijo morda lahko končno končala. > >McHrozni L O L |
|
114.
Neznanec/ka
4.1.2004 |
That's all I can say.. |
|
115.
McHrozni
4.1.2004 |
>That's all I can say.. To o tebi pove kar precej, je pa dokaj žalostno. McHrozni |
|
116.
SiD
23.4.2004 |
se strinjam z hroznim |
|
117.
SiD
23.4.2004 |
uspehe * |
|
118.
SiD
23.4.2004 |
hm iracanov je pomrlo mnogo ampak americanov pa niti ne veliko ce gledas kako dolgo so tam in glede na usepehe |
|
119.
Neznanec/ka
3.5.2004 |
Pa kva je to za eno sranje Sm mislu da je do zdej ze vsm potegil, da je mali naftar zlo pohotn na dnar, da hoce se en mandat, da ne zna prvabt ljudi drgac kukr, da tko k Jansa igra na karto nacionalizma in podziga folk tko k ga je podzigu njegov fotr. Da so vse vojne v zadnjih 2 stoletjih za trg... VSE!! Da Amerikanci rabjo stabilnost v regiji, ker rabjo nafto, da ne sme bit tm pizdarij. da je stabilnost bla dokler sta bla Irak pa Iran enakovredna, ko nista bla vec aso pac zacel podperat Irak. Che |
|
120.
Steppenwolf
4.5.2004 |
Ne mors rect da je bil prvoten namen demokratizacija. Kdo prav da se te stvari v Jordaniji ne bi zgodile ce ne bi napadl Iraka? Kolonija k so jo ustvarl ne spominja na demokracijo... |
|
121.
McHrozni
4.5.2004 |
>Kolonija k so jo ustvarl ne spominja na demokracijo... Država, ki so jo napadli še toliko manj. Na Japonskem je trajalo 10 let - z besedo: deset let - da je dobila nazaj suverenost in takrat tudi demokracijo, ampak potem je bila demokratična in svobodna. Če Amerom v Iraku ne bo uspelo bo to zaradi vmešavanja kretenov, ki mislijo, da vedo vse (pa tu ne mislim kakšnega Busha, ampak tiste, ki zahtevajo takojšnjo demokracijo v Iraku). McHrozni |
|
122.
Steppenwolf
5.5.2004 |
kretenov, ki mislijo, da vedo vse Razum je itak najbolj pravicno porazdeljena stvar na svetu, ker vsak misli da ga ima dovolj a ne McHrozni?:) |
|
123.
Steppenwolf
5.5.2004 |
Ce je Bush hotu Demokracijo v Iraku bi ga lah napadu ze prej! Tvoja logika je sfaljena. Ze njegov fotr bi ga lahk napadu sam takrat ni blo razloga, bil je razlog valda demokracija sam zanga to ni bil noben razlog. Demokracija je bla klele postranska stvar. |
|
124.
McHrozni
5.5.2004 |
Svet leta 1990-91 ni svet leta 2003-04. Ne pozabimo, da je bila leta 1991 največja grožnja Zahodu še vedno Sovjetska Zveza oziroma natančneje, njen jedrski arzenal, ki bi kaj lahko prišel v napačne roke. Ne pozabimo, da je bil Osama in njegov antizahodni fanatizem takrat manjšina in da dominanca zahodnega gospodarstva in kulture takrat ni bila še tako vidna in izrazita. Svet se spreminja in nesmiselno je sredstva metati v majhne nasprotnike, ko imaš na sebi še toliko večjih. Sedaj sta največja grožnja Islamo-Fašizem in Social-Nacionalizem v muslimanskem in še posebej arabskem svetu. Demokracija v Iraku nikakor ni edini cilj Busha, je pa eden izmed ciljev. Primarni cilj je osamitev in sčasoma uničenje režimov v Siriji in Iranu. Neokolonializem? Morda. Upravičen? Vsekakor. McHrozni |
|
125.
Steppenwolf
5.5.2004 |
To kar si povedu po mojem mnenju legitimizira napad na Afganistan, vsekakor pa ne na Irak. Irak ni bil groznja zahodnemu svetu, mogoce Izraelu, ce jih pristevas tja. |
|
126.
Steppenwolf
5.5.2004 |
Groznja sta tistim, ki so podpiral Izrael v njihovih svinjarijah v Libanonu |
|
127.
McHrozni
6.5.2004 |
>To kar si povedu po mojem mnenju legitimizira napad na Afganistan, vsekakor pa ne na Irak. Irak ni bil groznja zahodnemu svetu, mogoce Izraelu, ce jih pristevas tja. Bush je upravičil napad na Irak takole: Irak morda ni neposredna (!) grožnja ZDA, ampak ne moremo si privočšiti, da bi postal. Od kje je po tvoje prišlo kemično orožje, ki so ga že 2x našli v Jordaniji? Kako bi brez prisotnosti v Iraku pritiskali na Iran, da neha razvijati jedrsko orožje? Zelo jalovo. To o jedrskem orožju pa ni samo Ameriška ocena, ampak tudi ocena IAEA, torej ocena OZN. Pa še to - če je Irak grožnja državam v svoji okolici, ima svet dolžnost ustaviti to grožnjo. Priznavaš, da je bil grožnja Izraelu, torej ima svet dolžnost ustaviti to grožnjo. McHrozni |
|
128.
Neznanec/ka
6.5.2004 |
1.OD KJE PA JE PRISLO VDE TO OROZJE ZA MNOZICNO UNICEVANJE NA BLIZNJI VZHOD 2.KGO IMA NAJVEC OROZJA ZA MNOZICNO UNICEVANJE--GLOBALNO 3.DRAGO MC-KER PREDSTAVLJAS GROZNJO VSEM DRUGACE MISLECIM OD TEBE BOS ELIMINIRAN... |
|
129.
McHrozni
6.5.2004 |
>1.OD KJE PA JE PRISLO VDE TO OROZJE ZA MNOZICNO UNICEVANJE NA BLIZNJI VZHOD Baje od Amerike in Velike Britanije. Torej je edino prav, da oni pospravijo sami za sabo, kajne? >2.KGO IMA NAJVEC OROZJA ZA MNOZICNO UNICEVANJE--GLOBALNO Baje Rusi, prednjačijo po kakovosti in količini biološkega orožja ter imajo najbrž največje zaloge kemičnega. >3.DRAGO MC-KER PREDSTAVLJAS GROZNJO VSEM DRUGACE MISLECIM OD TEBE BOS ELIMINIRAN... Hm, poglejmo. Eliminirati me hočete, ker mislim drugače in tako predstavljam grožnjo vsem drugače mislečim. Se mi samo zdi, ali se vrtiš v krogu? McHrozni |
|
130.
all-star
6.5.2004 |
>Hm, poglejmo. >Eliminirati me hočete, ker mislim drugače in tako predstavljam grožnjo vsem drugače mislečim. > >Se mi samo zdi, ali se vrtiš v krogu? > >McGrozni mislm da nisi cist dobr zakapiru... |
|
131.
Neznanec/ka
7.5.2004 |
dragi MC..--UM JE ČIST DOKLER GA NE ZAČNEŠ UPORABLJATI---ali---skoncentriraj se na podmene!!!! |
|
132.
Neznanec/ka
7.5.2004 |
Jes te ne bi elimineru.... Potem se strinjas, da Izrael predstavlja groznjo drzavam okoli sebe? Bo Amerika napadla Izrael? Ne, ker je to o cemer govoris morda res ampak vseen samo krinka, realnost pa je drugacna. IAEA kolkr jes vem sploh ni mogla do konca opravit svojga dela kolkr jes vem, o OZN pa sploh ne bi razpravljal, ker so jih totalno povozil . -Steppenwolf |
|
133.
Steppenvolf
7.5.2004 |
Tut Severna Koreja predstavlja groznjo, pa je Bush ne bo okupiral. Zakaj ne? Kerso povsod mine in nobene nafte >-Steppenwolf
|
|
134.
McHrozni
7.5.2004 |
>Potem se strinjas, da Izrael predstavlja groznjo drzavam okoli sebe? Ne. Se pa strinjam, da države okoli Izraela predstavljajo grožnjo zanj. McHrozni |
|
135.
McHrozni
7.5.2004 |
>Tut Severna Koreja predstavlja groznjo, pa je Bush ne bo okupiral. Zakaj ne? Kerso povsod mine in nobene nafte Ne, ne bo je okupiral zato, ker imajo Kitajci na meji raje Kim Yong Ila kot ameriško vojsko. McHrozni |
|
136.
Neznanec/ka
11.5.2004 |
Heh, tut Iran je mel na meji rajš Huseina kot amerikance... |
|
137.
McHrozni
11.5.2004 |
>Heh, tut Iran je mel na meji rajš Huseina kot amerikance... Kitajska že ima jedrsko orožje in rakete, s katerimi lahko doseže Ameriko (po Clintonovi zaslugi), za razliko od Irana, ki si ti dve stvari samo prizadeva dobiti. Razlik je še precej, ampak tale je kar dovolj dobra. McHrozni |
|
138.
Neznanec/ka
18.5.2004 |
ja, in...? kaj ma to veze s cimerkoli- Clinton?! |
|
139.
McHrozni
19.5.2004 |
>ja, in...? kaj ma to veze s cimerkoli- Clinton?! Kitajska zdaj je jedrska grožnja Ameriki, zaradi Clintona. Kitajska ima na svoji meji veliko raje komuniste kot Amerikance, zaradi dokaj očitnih razlogov. McHrozni |
|
140.
Neznanec/ka
7.5.2007 |
>>Volja po moči ni volja do življenja.Je energija,ki pogublja. > >Nikakor ne. Moč je ravno življenje samo. Nadčlovek je po Nietcheju tisti, ki ima moč, življenje. Zanj je dilema med hlapcem in gospodarjem, s katero si razbija glavo Hegel, postranska zadeva. Samo sužnji so lahko vladarji, tako pravi.
|
|
141.
Barbar
15.5.2008 |
>>Potem se strinjas, da Izrael predstavlja groznjo drzavam okoli sebe? > >Ne. Se pa strinjam, da države okoli Izraela predstavljajo grožnjo zanj. > >McHrozni McHrozni razočaral si me. Kot pripadniku Hord, ti tega odgovora nebi pripisal. |
|
142.
Neznanec/ka
19.3.2013 |
>Prvega dela niti ne bom komentiral. > >>Ena stvar za katero pa sovjeti res so poskrbeli je bila osnovno (tehnično) šolanje. >>Propad SZ je bil posledica slabo vodene ekonomije. >>Ne centralno vodene ekonomije, ampak slabo vodene ekonomije. Dobro centralno vodenje je zelo učinkovito. > >Tu se pa izjemoma kar strinjam s tabo, čeprav izgleda, kot da se ne. Namreč: tvoje dobro centralno vodenje lahko poteka samo na tak način, da nekje v sistemu dopusti decentralizacijo. Če je ne, je joj. ne strinjava pa se v sledečem: radikalna decentralizacija bi sprostila še več ustvarjalne energije in jo še bolj racionalno razporedila.
|
 |
| anarhistični portal - anti-copyright 1998 - shall not rull & not be ruled - ruleless.com |