Anarhistični portal


1. Simon 2.7.2002	Marksist (in ostali), mene pa resno zanima, kako si razlagate dejstvo, da so praktično vse države ki so se podale na pot komunizma, končale v bolj ali manj totalitaristični diktaturi. Dober del stoletja je bil socializem zelo popularna ideja praktično po vsem svetu. Kako je mogoče, da se niti en sam poskus v praksi ni posrečil v smislu, da bi ljudem dal več svobode kot konkurenčni kapitalizem? Saj razumem da je bila hladna vojna neizprosna in da jim Zahod ni dal dihati, ampak ali ne bi bilo realno pričakovati, da bi pri vseh poskusih vsaj za kratek čas nekje uspela vsaj ena državica, ki bi lahko bila komunistom v ponos? Saj stara Juga ni bila nek bavbav, vendar so bile človekove pravice vseeno na nižji ravni kot na Zahodu. In v drugih soc. državah je bilo podobno, ali pa še veliko slabše. ps.: slabo poznam razliko med marksizmom, socializmom in komunizmom, vseeno pa upam da je moje vprašanje jasno.

2. Marksist 3.7.2002	KOMUNIZEM: nauk o pogojih osvobajanja proletariata (torej pazi, komunizem ni noben sistem kot si vecina ljudi domislja) MARKSIZEM: celota Marxovih, Engelsovih, Leninovih in Maovih nazorov o naravi, druzbi, cloveku in ekonomija. V kolikor se omenja tocno dolocene pisce, nam hoce burzoazija dopovedati, da je ves marksizem zgolj subjektivna ideja, v resnici pa so tocna dognanja, ki so nastala na krepki empiricni in humanisticni podlagi. SOCIALIZEM: prehodna faza med kapitalizmom in komunisticno druzbo. V socializmu se kazejo bodisi ostanki kapitalizma (npr. dolocena mera birokracije) in zametki komunisticne druzbe (zamiranje drzavne strukture in kolektivizacija produkcijskih sredstev).

3. Simon 3.7.2002	Hvala za pojasnilo. Moje osnovno vprasanje pa ostaja odprto: ali ima komunizem se prihodnost, upostevajoc dejstvo, da so se prav vsi dosedanji poskusi spridili? Ali ni to zelo mocan pokazatelj da so se Marx in druscina morda motili, vsaj kar se tice prakticne aplikacije njihovih teoreticnih dognanj? Nekje si napisal, da se bo proletarijat uprl, ko mu bo zavrelo. Tudi ce se to zgodi (v kar dvomim), se bojim da se bo zgodovina samo ponovila...

4. arnulf 5.7.2002	Kaj pa zapatisti in njihova neposredna demokracija?????

5. Simon 5.7.2002	>Kaj pa zapatisti in njihova neposredna demokracija????? Kolikor vem so oni neke vrste uporniki oziroma se vedno "opozicija", dalec od tega da imeli v rokah oblast in s tem moznost, da to oblast zlorabijo. Ce te tlacijo in ti kratijo pravice ni tezko biti idealist, vprasanje pa je kaj bi se zgodilo, ce bi zapatisti prisli na oblast ali ustanovili lastno drzavo...

6. Marksist 7.7.2002	>Hvala za pojasnilo. Moje osnovno vprasanje pa ostaja odprto: ali ima komunizem se prihodnost, upostevajoc dejstvo, da so se prav vsi dosedanji poskusi spridili? Ali ni to zelo mocan pokazatelj da so se Marx in druscina morda motili, vsaj kar se tice prakticne aplikacije njihovih teoreticnih dognanj? > >Nekje si napisal, da se bo proletarijat uprl, ko mu bo zavrelo. Tudi ce se to zgodi (v kar dvomim), se bojim da se bo zgodovina samo ponovila... Moras pomisliti na to, da revolucionarjem ni bila izvedba revolucije postrezena na srebrnem krozinku. Vsakdo bi propadel ce bi ga napadli iz vseh strani. Kar se pa tice Sovjetske zveze, so zgresili, da so se zaprli v elito. Ena od Maovih tez pravi ravno to, da se mora razredni boj nadaljevati tudi v socialisticni drzavi, da ne bi prislo do elitiziranja revolucije (kot se je zgodilo v SZ in vzhodnem bloku, tako tudi v SFR Jugoslaviji). Zal se danes tudi na Kitajskem ne drzijo Maovih tez. Socializem v eni sami dezeli je mozen, ne pa komunizem. Slednji bo mozen samo, ko bodo vse drzave na svetu socialisticne.

7. Marksist 7.7.2002	> >Saj stara Juga ni bila nek bavbav, vendar so bile človekove pravice vseeno na nižji ravni kot na Zahodu. In v drugih soc. državah je bilo podobno, ali pa še veliko slabše. > O clovekovih pravicah preberi uvodni post v mojo temo 'Nekaj malega o demokraciji' pod Aktualnimi temami se mi zdi.

8. Marksist 7.7.2002	>Kaj pa zapatisti in njihova neposredna demokracija????? Neposredna demokracija je izraz za socialisticno obliko vladanja, najboljsi primer za to je Pariska komuna 1871. To je, ko se lahko izvoljene ljudi takoj odstavi. Neposredna demokracija je pravzaprav sinonim za proletarsko demokracijo, ko se voli samo predstavnike proletariata. Tudi tukaj bi bilo primerno prebrati "Nekaj malega o demokraciji' pod Aktualnimi temami.

9. Simon 9.7.2002	>Ena od Maovih tez pravi ravno to, da se mora razredni boj nadaljevati tudi v socialisticni drzavi, da ne bi prislo do elitiziranja revolucije (kot se je zgodilo v SZ in vzhodnem bloku, tako tudi v SFR Jugoslaviji). Ravno tukaj jaz vidim najvecji problem - VSAKA revolucija se je elitizirala, ne mislim samo socialisticne, ampak cisto vse. Tudi ce so prevratniki imeli na zacetku dobre namene, so potem, ko so prisli na oblast, to oblast bolj ali manj zlorabljali. Za kitajce je Mao se danes menda skoraj kot bog, pa se kjub temu ne drzijo tistih njegovih idej, ki bi lahko omajale avtoriteto in privilegije oblastnikov. Zato mislim, da je komunizem na dolgi rok nemogoc. Oblast (in z njo privilegiji) je strasansko mamljiva, zato se bo vedno naslo dovolj oblastizeljnih ljudi, ki bodo hoteli imeti nekaj vec, kot ima vecina. Tekmovalnost imamo "v krvi", zato je brezrazredna druzba po moje nemogoca.

10. Buffalo 13.7.2002	>mislim, da je komunizem na dolgi rok nemogoc. Oblast (in z >njo privilegiji) je strasansko mamljiva, zato se bo vedno >naslo dovolj oblastizeljnih ljudi, ki bodo hoteli imeti >nekaj vec, kot ima vecina. Tekmovalnost imamo "v krvi", zato >je brezrazredna druzba po moje nemogoca. Problem ni v tem, ampak je v tem, da dokler ne bo stanje tako, da bodo vse delali roboti, ljudje pa bomo preskrbljeni za vse, ljudje pa bomo res lahko delali tisto, kar nas bo veselilo, ne bo mogoč noben idealen sistem, ne glede kako ga bomo imenovali. Ravno tukaj je problem komunizma. Enostavno ne upošteva tega, kakšni smo ljudje. __________________________________ Buffalo Bill Poslano s Klepetalnikom 2.4 http://ruleless.com/klepetalnik/

11. Neznanec/ka 24.7.2002	>>Ena od Maovih tez pravi ravno to, da se mora razredni boj nadaljevati tudi v socialisticni drzavi, da ne bi prislo do elitiziranja revolucije (kot se je zgodilo v SZ in vzhodnem bloku, tako tudi v SFR Jugoslaviji). > >Ravno tukaj jaz vidim najvecji problem - VSAKA revolucija se je elitizirala, ne mislim samo socialisticne, ampak cisto vse. Tudi ce so prevratniki imeli na zacetku dobre namene, so potem, ko so prisli na oblast, to oblast bolj ali manj zlorabljali. Za kitajce je Mao se danes menda skoraj kot bog, pa se kjub temu ne drzijo tistih njegovih idej, ki bi lahko omajale avtoriteto in privilegije oblastnikov. Zato mislim, da je komunizem na dolgi rok nemogoc. Oblast (in z njo privilegiji) je strasansko mamljiva, zato se bo vedno naslo dovolj oblastizeljnih ljudi, ki bodo hoteli imeti nekaj vec, kot ima vecina. Tekmovalnost imamo "v krvi", zato je brezrazredna druzba po moje nemogoca. Ja, saj ravno z razrednim bojem v socializmu odpravljamo take ljudi. Marksist

12. boni 18.9.2007	Veliko sem o tem razmišljal, še v letih, ko je ta naš bivši sistem propadal in mi ga je bilo žal, ne ker bi mi bil všeč, ampak, ker nismo potrpeli (no, naša generacija tega verjetno ne bi dočakala), da bi nas komunizem pripeljal v pozitivno anarhijo, najbolj svoboden sistem (to je sicer paradoks - sistem), kar jih obstaja in končna težnja človeštva. Ni bil socializem le prehodna pot v komunizem, kot je rekel Marx, ampak je bil ta sistem prehodna pot v človeštvu tako ljubo anarhijo (le, da se nekateri ne zavedajo, da je to, kar si želijo, prav anarhija). Upam pa, da še ni vse izgubljeno, v redu, za našo generacijo gotovo, toda enkrat mora priti do nje.