Odgovori na pogosta vprašanja
1. Kaj pomeni "anarhija"?
Pojem izvira iz grških besed an (brez) in arche (oblast), kar dobesedno pomeni brezvladje, v družbeno - filozofskem smislu pa označuje družbo brez oblasti in vseh oblik prisile, ki temelji na pravici, enakosti in medsebojnem sodelovanju svobodnih posameznikov.
2. Kaj hočejo anarhisti?
- Ukinitev vlade in vsake oblasti, ki deluje po načelih prisile in svojo voljo vsiljuje drugim.
- Svobodno družbo enakopravnih posameznikov, ki bo temeljila na medsebojnem sodelovanju, ne pa na principu ukazujoče oblasti in poslušnih državljanov.
- Odpravo zasebne lastnine zemlje, surovin in delovnih sredstev, s katerimi lastniki izkoriščajo delo drugih
3. Zakaj bi ukinili državo?
Samo v 20. stoletju so države pomorile preko 100 milijonov ljudi, naj bo v vojnah, koncentracijskih taboriščih, ali s terorjem, zatiranjem in stradanjem svojega prebivalstva. Države so vedno zatirale manjšine in oporečnike, ter vseskozi ovirale prizadevanja za intelektualni, moralni, kulturni in ekonomski napredek človeštva.
4. Kako doseči anarhijo?
Mirna pot je edina, po kateri je mogoče vzpostaviti anarhistično družbo.
Ne revolucija, temveč postopna preobrazba družbe, v smeri širjenja pravic
posameznikov in ukinjanja privilegijev, ki omogočajo izbrancem izkoriščanje
vseh ostalih.
Od sužnjelastništva do sodobne demokracija je bila prehojena dolga pot in
danes si prizadevamo za naslednji korak: ozdravitvi družbo predsodka, da je oblast koristna ali celo nujno
potrebna in da bi brez nje zavladali kaos, nered in nasilje. Ko bo zadostno
število ljudi spregledalo to lažno iluzijo, se bodo vrata anarhije na široko
odprla.
5. Je družba brez oblasti sploh mogoča?
Najpomembnejše družbene funkcije se že zdaj izvajajo brez vmešavanja oblasti. Ljudje delajo, trgujejo, se učijo, potujejo in imajo nešteto skupnih interesov, ne da bi kdajkoli začutili potrebo, da jih kdo upravlja in jim predpisuje, kako naj se obnašajo v teh zadevah. Z oblastjo imajo navadno opravka samo takrat, ko ta od njih kaj zahteva.
6. Kaj pa če je človek po naravi tiran in nasilnež?
Človekova narava je kompleksna in polna nasprotij; človek lahko sovraži in
ljubi, je krut in usmiljen, sebičen in radodaren, sposoben je moriti in se žrtvovati
za druge, želi vladati in da mu vladajo. Človekova narava je med drugim tudi
anarhistična - želi si svobode in se upira vsemu, kar jo utesnjuje.
Zato ni prav nobenega razloga za prepričanje, da so ravno nasilnost in želja po
vladanju tiste najizrazitejše človekove lastnosti, na katerih bi morala
temeljiti družba.
7. Kdo bi nas branil pred zločinci, če ne bi bilo policije?
Z ukinitvijo zakonov, ki vzdržujejo prepad med bogatimi in revnimi, bi
izginili tudi motivi za celo vrsto danes najbolj pogostih zločinov. Nadalje, če
bi podrli hierarhično piramido, na kateri stoji avtoriteta oblasti, bi se rešili
vseh zločinov, povezanih z bojem za oblast. Med preostalimi zločini je največ
takih, ki so storjeni v afektu in jih zato z nikakršnimi ukrepi ni mogoče
preprečiti. V manj stresni družbi pa bilo tudi teh zločinov manj.
Sploh pa glavni namen državnega represivnega aparata ni zaščita državljanov,
ampak varovanje interesov vladajoče elite. Vse individualne kršitve zakonov
skupaj so prav neznatne, če jih primerjamo z zakonitimi zločini, ki jih države
izvajajo proti posameznikom in drugim narodom.
8. So anarhisti pristaši nereda in nasilja?
Nasprotno, anarhizem pomeni red brez vlade in mir brez nasilja. Govori o miru in harmoniji, nenapadanju in nedotakljivosti življenja in svobode. Anarhisti so humani, kakor je human ostali del človeštva, morda še bolj. Občutljivi so za slabo in krivično, hitrejši so pri obsodbi zatiranja, zato se nekateri pri izražanju protesta poslužujejo tudi nasilja. Toda taka dejanja so izraz individualnega temperamenta in ne kake določene teorije.
9. Kaj je oblast?
Oblast ni abstraktna družbena sila, ki bi ji po naravi pripadala pravica do vladanja - oblast je skupek gospodarjev. In gospodarji - kralji, predsedniki, ministri - so tisti, ki imajo moč, da sprejemajo zakone, in moč, da vsakogar prisilijo, da se tem zakonom pokori. To so tisti, ki odločajo o davkih, predpisujejo vojno obveznost, sodijo in kaznujejo kršilce zakona, napovedujejo vojne in sklepajo mir z oblastmi drugih držav. To niso bogovi ampak iznajdljivi ljudje, ki izrabljajo našo lastno moč, da nam vladajo.
10. Kaj je država?
Država je sklop institucij, političnih, zakonodajnih, sodnih, vojnih, finančnih itd., s pomočjo katerih je ljudem odvzeto upravljanje svojih zadev in odločanje o lastnem ravnanju; vse to je zaupano določenim posameznikom, ki jim je dana pravica, da sprejemajo zakone za vse in o vsem in da ljudi prisilijo k spoštovanju teh zakonov, za kar uporabljajo moč celotne skupnosti.
11. Kaj je narobe z demokracijo?
Demokracija, celo v svoji idealni obliki, ne pomeni drugega kot
diktaturo večine nad manjšino. Večina
lahko uveljavi svojo voljo zato, ker je močnejša - to pa je surovi zakon močnejšega,
ki mu je človeški razum že zdavnaj odrekel legitimnost. Posameznik bi bil dolžan spoštovati
voljo večine (oz. njenih predstavnikov - vlade) samo, če bi vnaprej pristal na
takšen način odločanja. Prvo
pravilo demokracije, ki pravi: podredil se bom volji večine - bi moralo biti
sprejeto s 100% soglasjem, če naj bi bilo legitimno in obvezujoče za vse. Kdor tega pravila ne sprejme prostovoljno, ga ni dolžan
spoštovati. Če ga prisilijo, legitimizirajo zakon močnejšega, s tem pa
demokracijo izenačijo z diktaturo.
Ko te država razglasi za volilnega upravičenca, te pahne v igro, ne da bi te vprašala,
če se strinjaš z njenimi pravili. Vlado moraš brezpogojno ubogati, čeprav nisi nikoli
podpisal, da se boš volji večine brezpogojno podrejal.
12. Ali ne dajejo volitve vsem ljudem možnosti odločanja?
Volitve so prebrisana sleparija, ki daje ljudem lažni občutek nadzora. Kakorkoli obračamo filozofijo in matematiko, dejstvo ostaja, da nima posameznik praktično nobenega vpliva na izbiro oblasti. Tvoj glas ničesar ne spremeni, tvoj vpliv na vlado je skoraj enak nuli - po drugi strani pa ima vlada nesorazmerno veliko moč nad tabo.
Tudi izbira, ki naj bi jo imeli volilci, je navadna laž: konkurenčne stranke praviloma pihajo v isti rog, le o postranskih zadevah se med seboj teatralno pričkajo. Volitve premešajo nekaj stolčkov in to je vse. Resnično možnost izbire imajo volilci samo ob redkih velikih prelomnicah, kakršna se je v Sloveniji nazadnje zgodila leta 1991.
13. Kakšna oblast bi bila boljša od demokratično izvoljene?
Nobena; kljub vsemu je demokracija še vedno druga najboljša možnost, takoj
za anarhijo.
Sam pojem "dobra oblast" je protisloven: vladati, pomeni zahtevati
od človeka, da lastne želje podredi vladarjevim, to pa zanj ne more biti dobro.
Ljudje res nismo popolna in absolutno razumna bitja, zato se marsikdaj zmotimo -
ampak to velja tudi za oblastnike. Tudi vladarji so zmotljivi, zraven tega pa njihov
glavni interes ni naša korist, temveč njihova lastna. Vlada deluje v korist
vladanih samo toliko, kolikor je nujno potrebno, da ostane na oblasti.
14. Ali v sodobnih demokracijah vlada nasilje?
Vse naše življenje temelji na nasilju ali strahu pred njim. Že od najzgodnejšega otroštva ste podvrženi nasliju staršev in starejših ljudi. Doma, v šoli, v pisarni, na delu, na polju ali v trgovini - povsod lahko naletimo na kako avtoriteto, zaradi katere smo poslušni ali ki nas prisili, da ravnamo po njeni volji. Vsiljujejo nam zakone in pravila, ki vplivajo na skoraj vsak aspekt našega vedenja. Povsod smo vklenjeni v okove, od katerih jih je večina nepotrebnih in škodljivih.
15. Za kaj gre pri kapitalizmu?
V kapitalizmu si stojita nasproti dva razreda: lastniki (vladajoči razred) in delavci (delavski razred).
Več ko delavski razred pridobi, manj vladajoči razred ima.
Vladajoči razred je manjšina, ki svojo lastnino (tovarne, podjetja, zemljišča) varuje pred
večino z represivnimi sredstvi, ki vključujejo raznovrstna orodja, od propagande s strani
izobraževalnega sistema in cerkve, do državnih sodišč, policije in vojske.
16. Če lastnik delavca pošteno plača, potem to vendar ni izkoriščanje?
Delavec nikoli ni pošteno plačan. Za vrhunsko plačanega strokovnjaka velja isto, kot za tovarniškega delavca ali rudarja: od njegovega dela ima nekdo drug več koristi, kot on sam. Lahko si dobro ali celo odlično plačan za svoje delo, a vendar nekje obstaja nekdo - namreč lastnik podjetja - ki mu tvoje delo prinaša še več dobička kot tebi, čeprav niti s prstom ne migne. Temu ni mogeče reči pošteno.
17. Ali nimamo v kapitalizmu vsi enkih možnosti?
Možnosti posameznika so v kapitalizmu res precej odvisne od osebnih sposobnosti, še bolj pa okoliščin, v katerih se je rodil. Bogatašev sin ima v izhodišču velikansko prednost pred revežem.
18. Je kapitalizem mogoče popraviti in izboljšati?
Kapitalizem ima več nepopravljivih strukturnih napk, ena bolj grozljivih je ta, da daje prednost tistim posameznikom, ki so obdarjeni z lastnostmi kot so grabežljivost, povzpetništvo, zvijačnost, dvoličnost in podobno. Takšni ljudje imajo največje možnosti, da se pozpnejo na vrh in potem krojijo usode celim narodom ali pa kar celemu človeštvu.
