Fašizem

Pravzaprav ni nikoli umrl, tudi ni nastal v začetku prejšnjega stoletja. Fašizem je živ že od samega začetka človekove ločitve od živali. Družbe so se in se še zdaj utapljajo v taki ali drugačni fašistični ideologiji oziroma z drugimi besedami v agresiji. Vedno je bila neka družba, ki je počela neko agresijo nad nekom ali pa je bilo to storjeno prav nad njo. Fašizem obstaja v družbah, kar pa pomeni, da obstaja tudi v posameznikih. Prepoved nečesa ali siljenje nekoga nad nekom ni nič drugega kot fašistična agresija, seveda dokler se dejanja, ki jih žrtev počne neagresivna. To pomeni, da nekdo počne nekaj, kar se ne tiče drugega, ga ne žali, uničuje, uživa svobodo. Marsikdo se niti ne zaveda svojih agresivnih in uničujočih dejanj, se ima za antifašista, vendar pa ni nič drugega kot le to. Sledenje pravilom, morali, ki nikomur ne škodijo, se ne sme upirati, fašistično obarvana dejanja pa bi bilo treba slejkoprej neagreivno "zatreti" - seveda zavoljo miru. Egoizem, izkoriščanje, oblast, prepoved, omejitve... so le eni izmed mnogih fašističnih dejanj, prisotni so povsod. Verjetno je na svetu le malo krajev, ki tega ni, verjetno so le kake stare, "primitivne" družbe, ki tega ne poznajo. Smotrno bi bilo trditi, da v zahodnem svetu tega ni, saj zagotovo obstajajo kaki posamezni kraji, ki se držijo pozitivnih moralnih zakonov, vendar pa so ti ravno zaradi svoje uporniške politike dokaj pogosto zatrti, seveda najpogosteje z agresijo. Če si vzamemo cilj vsesplošni mir brez kakršnegakoli egoizma ali izkoriščanja, potem je pot le ena. Fašizem pride kot rezultat želje po napredku neke družbe ali pa kot povpračilo za storjene negativnosti. Slednjo idejo lahko preprosto uničimo, saj z maščevanjem nikoli ne bomo končali svetovne morije-agresija prinese agresijo (opravičena je le v najbolj skrajnem primeru, povsem na koncu in tudi takrat je zelo vprašljiva). Ideja po napredku je zelo zahtevna tema, razlog za to je povsem preprost. Nihče v zahodnem svetu ne ve kaj napredek sploh je, kaj je končni cilj, kakšna je pot, kakšne bodo posledice. Utopija, ki se je ne znamo predstavljati. Marsikdo odgovori na to vprašanje, da bo napredek prinesel mir, vendar to še zdaleč ni tako. Socializem bi se morda približal temu, vendar pa bi še vedno ostal vzadaj za resničnim ciljem. Napredek in mir zagotova ne gresta skupaj, zahodni svet pa je kot popoln dokaz na to. Kljub temu, da imamo vse več dobrin, tehnologije, materialnih stvari, je vedno nekdo, ki je na slabšem, izkoriščen, zatiran. Prava pot leži v duhovnem napredku, ki bi ga raje poimenovali razvoj duha. Vera v dobro je tisto, s katerim smo se ločili od narave in njenega večnega negativnega preživetja močnejšega. "Močnejši" in "bolj razvit" duh človeka (vse to je realtivno, saj ne vemo kakšen je duh rastlin in živali), ki se je na začetku naključno razvil skozi evolucijo, je naredil ta obrat, da je človek stopil ven iz naravnega ciklusa, vendar pa je s sabo potegnil osnovno negativnost, ki se je nato začela kazati skozi fašizem. Zdaj je ta prisoten povsod na svetu. Družba uničuje družbo, človek uničuje človeka, človek uničuje naravo. S takim človeštvom bo smrt prehitela človeka, verjetno tudi celotno naravo.

am