NO LAGER, NO CPT!

Zjutraj smo se dobili na Metelkovi in krenili na pot.
Na poti nismo imeli nikakršnih zapletov, tudi sneg, katerega naj bi bilo zelo veliko na cesti, je bil že stopljen. Ko smo prispeli v Novo Gorico, smo šli na Mostovno, kjer smo pustili nekaj časopisov Delavska solidarnost, nato pa smo se odpravili na mejni prehod Rožna dolina, kjer smo bili zmenjeni s prijateljem.

Seveda na mejnem prehodu ni šlo brez zapletov. Zataknilo se je že pri prvem vprašanju carinika, ali gremo na demonstracijo. Seveda smo odgovorili ne, vendar previdnost ni odveč in morali smo zapeljati na odstavni pas. Naslednji problem, ki je nastopil, je bila poškodovana in odprta osebna izkaznica prijatelja, ki pa je hrvaški državljan. Na srečo je imel s seboj tudi pretečen potni list, ki pa ni bil poškodovan, brez tega bi verjetno bili zavrnjeni. Medtem pa je prišlo nekaj podpore iz italijanske strani, bili smo namreč na telefonski zvezi. Uspeli so pregovoriti carinika z argumentom, da gre eden od nas na demostracijo, kjer bo imel govor in ga čakajo organizatorji demonstracije. Carinik je dal pogoj, da moramo pustiti pregledati avto, če ne, nas ne izpustijo v Italijo. Seveda nismo imeli druge izbire. Ničesar niso našli, še sumljivo se jim ni zdelo, da imamo prazne flaše in polno kantico petroleja (sicer namenjenega za žongliranje, vendar bi lahko cariniki dojeli napačno povezavo).

Z ostalimi demonstranti smo bili dogovorjeni za skupni odhod z vlakom iz Gorice do Gradišča. Vlak je imel zamudo več kot pol ure. Začetek demonstracije je bila železniška postaja Gradišče. Ko smo prispeli, je bilo tam že veliko ljudi iz različnih skupin: anarhisti, komunisti, emigranti, Ya basta..., ki so se že pripravljali na shod. Seveda smo imeli tudi mi svoj transparent s sloganom: NESVOBODA ENEGA JE NESVOBODA VSEH! Med hojo smo prebrali svoj govor, v slovenščini, vendar z razumevanjem ni bilo večjih problemov, kljub temu, da je bilo veliko ljudi iz drugih delov Italije. Prebrali smo tudi govor, ki so ga v podporo napisali Izbrisani, sami se namreč demonstracije niso mogli udeležiti, saj za prestop meje nimajo dokumentov. Ta govor je bil preveden v italijanski jezik. Po približno treh urah hoje smo prispeli do stare vojašnice – bodočega emigrantskega centra, ki izgleda kot koncentracijsko taborišče - s stražnimi stolpi in bodečo žico. V njem bodo kakor ljudje v t.i.Tretjem svetu za poceni delovno silo izkoriščani emigranti.

To je bila tudi zadnja točka demonstracije. Policije je bilo razmeroma malo in niso izzivali kakor prejšnjič v Mestrah. Skupina Ya basta, ki so bili na čelu shoda, so začeli metati rakete in dimne bombe v policaje, ki so stali na vhodu v vojašnico. Prišlo je do manjšega spopada, ki pa se je na srečo končal brez aretacij, le nekaj vzgojnih iz obeh strani. Potem se je situacija umirila in bilo je še nekaj govorov. Tam je bil tudi župan mesta, vendar brez govora in argumentov, zakaj se nelegalno gradi center (gradbenega dovoljenja namreč nimajo). Od tam ni bilo veliko do želežniške postaje, kjer smo se odpravili nazaj proti Gorici. Od železniške postaje Gorica pa do mejnega prehoda so nam z avtom sledili policaji. Malo pred mejo smo se poslovili s prijatelji iz Trsta. Na mejnem prehodu ni bilo težav, še za dokumente niso vprašali. Pot nazaj se je končala brez težav.

Upamo, da nas je mesto slišalo, še posebaj pa vrh občine, ki stoji za vsem tem in se spreneveda! V upanju na boljšo prihodnost naših sester in bratov!

IZBRIŠIMO MEJE, NE LJUDI!

SAF, SiSD