Znanost
Znanost je z naskokom najboljša metoda za odkrivanje resnice. To ni mnenje.
Obstajata samo dva načina, da oporekaš znanosti. Ne trije ali eden, ampak točno dva.
Prvi način je, da dokažeš obstoj magije. Če je v našem vesolju možno čarati, je znanost v temelju zgrešena. Drugače povedano, če fizikalni zakoni ne sledijo konsistentnim pravilom, ampak jih je možno poljubno ukrivljati (kot npr. v Matrici ali Harryju Potterju), so vsa znanstvena dognanja povsem nazanesljiva. Tudi če obstaja vsemogočni Bog, ki pogosto dela čudeže, je znanost nekoristna. Bolje bi se obnesla molitev.
Drug način, da oporekaš znanosti, je sama znanost. Znanost mora po definiciji sama sebe vseskozi spotikati in popravljati. Če tega ne počne, ni znanost. Vsakomur je dolžna polagati račune in vedno znova odgovarjati na neprijetna vprašanja. Od sogovorca zahteva le eno: poznavanje jezika znanosti.
Jezik znanosti je sila preprost. Če bi ga poučevali v šolah, bi bil en letnik več kot dovolj. Vsakdo se ga lahko nauči, tudi če ni znanstvenik ali strokovnjak.
Kot rečeno, tretjega načina ni. Z brskanjem po youtubu in socialnih omrežjih si lahko širiš obzorja in ustvarjaš mnenja, ne moreš pa debatirati z znanostjo. Ne zato, ker bi bila znanost elitistična snobinja, temveč zato, ker je dosledna raba jezika znanosti njen konstitutivni del. Prepričanj in osebnih mnenj, tudi če jih izrečejo nobelovci in doktorji na tretjo potenco, se ne da prevesti v jezik znanosti. Zdrave pameti in srčnosti tudi ne, pa naj se sliši še tako čudno.
Tisto, kar v znanosti edino šteje, sta empirična metoda in formalna logika. Samo to in nič več.
To ni hvalospev znanosti. Znanost ni nezmotljiva in to ve. Njeno področje delovanja ni brezmejno in tega včasih ne ve - zato jo je treba imeti na vajetih.
Komentarji
"Znanstveno znanje postaja s časom vse bolj univerzalno znanje celotnega človeštva. V imenu svobodne družbe, ki je seveda relativistična, je potrebno demistificirati avtoriteto moderne znanosti. Znanost, ki je v preteklosti imela moč osvobajanja, se je spridila v zgolj še eno ideologijo. Znanstveni racionalizem ni več samo njeno vodilo, temveč agresivno upravičuje njen položaj v družbi. Glede na dejstvo, da je znanost človeško delo, je antropološka metoda najprimernejša za njeno raziskovanje. Metodološki in teorijski pluralizem, inkomenzurabilnost, proliferacija znanstvenih teorij in »protipravila«, ki so nasprotje normativnih metodologij, tvorijo ogrodje Feyerabendovega pojmovnega sistema. Poudarja pomembno vlogo izobraževanja, ozaveščanja in državljanskih inciativ, če se ne želimo spremeniti v svojo lastno karikaturo. Potreben je sanjski svet, da bi spoznali lastnosti sveta, ki ga dojemamo kot dejanskega."
.
Povzetek diplomskega dela Pine Gabrijan "Epistemološki anarhizem Paula Feyerabenda", Ljubljana, 2007
.
Znotraj trenutnih kartezijanskih in post-newtononskih redukcionistično fizikalističnih oz. materialističnih parametrov bi težko dokazali obstoj magije, saj magija zahteva, to kar je "otrok-menih" v čakalnici The Oracle pojasnil Neu, ko je krivil žlico. Magija ni dosti drugačna (če sploh) od non-dual učenj in "efektov", načinov delovanja in dojemanja, doživljanja pojavnega in nepojavnega, uma in materije, ki s tem pridejo.
.
In še: če kopenhagenska interpretacija kvantne teorije drži, je zelo pomembno kakšna mnenja in pričakovanja goji znanstvenik (oz. vsi udeleženi), saj le ta vplivajo na rezultat "nepristranskih" poskusov, ki jih izvaja in s katerimi se želi približati k oz. odkriti resnico, saj sta opazovalec in opazovano eno (oz. tudi: There is no spoon.).
Objavi komentar