S knjigo nad korono: Stephen Wolfram - A New Kind of Science (2002)

Avtor te izjemne knjige je vase zagledana rit. Pa tudi nesporni genij. Bralec se v oboje zlahka prepriča.

Prva lekcija knjige, ki želi revolucionarizirati znanost, je zato tole: človek je lahko hkrati genij in samovšečna rit. Ljudje nismo črno beli monoliti, temveč večplastna bitja nasprotij. Če nekdo ne deli mojih prepričanj, še ni nujno bedak ali podkupljen. Spoznanje je ključno za krpanje razhajanj glede korone.

Druga lekcija knjige je matematična: iz skoraj enakega izhodišča lahko nastanejo velikanske razlike. Kaj to pomeni?

Ob začetku korone je Ivan Gale spregovoril o barabijah pri nabavi zaščitne opreme.Takrat smo v en glas protestirali proti skorumpirani vladi. To je bilo skupno izhodišče. Danes smo razklani na pol. Ena polovica ima drugo za zblojene teoretike zarot, ti pa prve za podpornike korona fašizma. Kako je iz skupnega izhodišča lahko nastala tolikšna razlika? Kaj je pripeljalo nekoga na eno stran barikade, drugega na drugo? Vrednote, izobrazba, osebnostne lastnosti?

Nič takega. Odločilen je bil zamah metulja s krili.

V teoriji kaosa “metuljev efekt” ponazarja stopnjevanje razlik. Da nastane orkan, morajo biti izpolnjeni določeni atmosferski pogoji. Če so v nekem trenutku fizikalne možnosti za nastanek orkana točno 50%, bo še tako majhen premik zraka sprožil vzročno posledično verigo sprememb, ki lahko pripelje do ene ali druge skrajnosti: orkana ali brezvetrja.

Miselna veriga človekovega sklepanja deluje podobno.

Dva posameznika imata lahko povsem enake vrednote, sta enako pametna in razgledana, enako poštena in pokončna in pogumna. Vseeno je med njima vsaj majčkena razlika. Vedno je. In kje je trik? Četudi je razlika med njima še tako majhna, se bosta njuni miselni verigi sklepanja v tistem edinem neenakem členu razcepili. Metulj takrat zamahne s krili.

V točki razcepa je njun miselni svet še enak, pri vsakem nadaljnjem členu pa vse bolj narazen. Tudi če je njuna argumentacija v vseh drugih členih enaka in korektna, bosta šli miselni verigi vsaka v svojo smer. Druga konca verig lahko pristaneta že v različnih vesoljih. Ali vsaj na nasprotni strani barikad.

Tisti edini sporni člen razcepa je za oba neviden, bi k temu dodal Freud.

Zato sta oba v zmoti, ko razloge svojega velikanskega razhajanja pripisujeta velikanskemu vzroku: podkupili so ga, skisalo se mu je, nategnili so ga…

Ključni vzrok enormnih razhajanj je lahko mikroskopsko majhen in en sam. Pričujoča knjiga to nazorno pokaže.