S knjigo nad korono: Carl Jung - Psychological Types

Zakaj nas je korona skregala? Enako vprašanje si je zastavil Jung pred dobrimi sto leti, ko se je sprl s Freudom. Kako je mogoče, se je vprašal Jung, da s her Freudom deliva isto strast do resnice, imava isto znanje in inteligenco, iste vrednote in etična načela, pa vendar se najina pogleda v neki točki drastično razhajata. Kako se lahko iz iste podlage rodijo nasprotni zaključki?

Zakaj je korona za nekoga resnična, za drugega nateg?

Jung je vprašanje vzel zares. Šest let se je ukvarjal z njim. Danes, ko nam Google v šestih minutah servira skrajšane različice vseh možnih spoznanj, do katerih se je dokopalo človeštvo, si je Jungovo potrpežljivost skoraj nemogoče predstavljati. Tudi njegovo knjigo, ki je odgovor na zastavljeno vprašanje, le še malo kdo vzame v roke. Wikipedija skrajšano verzijo ponudi v nekaj stavkih.

Naj se gre solit Wikipedija.

Ljudje smo različni. To je Jungovo temeljno izhodišče. Drugo izhodišče je, da razlike med nami niso hierarhične. Jung je anarhist. Ko raziskuje psihološke tipe, vseskozi ugotavlja, da eden ni boljši od drugega. So le različni. Vsak od njih dojema in vrednoti svet iz druge perspektive. In vsak je prepričan, da je njegova najbolj prava.

Slovenski protestniški razkol je manifestacija prispodobe o gozdu in drevesih. Jung zna gledati oboje. Jung je dlakocepski analitik, ki šteje drevesa, da bi spoznal gozd. Hkrati je intuitivni poet, ki opazuje gozd in o posameznih drevesih zlaga zgodbe. Jung ob petkih kolesari proti Janši in ob sredah posluša Troho. Nikogar ne podcenjuje. On zgolj skuša razumeti.

Gibalo psihe so nasprotja, ugotavlja Jung. Nasprotja med razumom in čustvi, čutnimi zaznavami in intuicijo, notranjim in zunanjim svetom. Razmerja med temi nasprotji so pri ljudeh različna. Jung jih razvrsti v psihološke tipe. Psihološki tip se oblikuje v zgodnjem otroštvu in se pozneje ne spreminja. Človek zato zlahka postane ujetnik lastne perspektive dojemanja sveta.

Koronski potres je med različne perspektive dojemanja sveta zasekal prepade in pognal ljudi na barikade.

Na eni strani barikad je psihološki tip, ki gleda svet z razdalje. Detajli ga ne pritegnejo. Opira se na intuicijo in dobro zaznava vzorce. Svet je prepleten z vzorci, ki so toliko bolj povezani in skladni, kolikor bolj je oko oddaljeno. Oko intuicije je kreativno, bere med vrsticami in vidi izza vogalov.

Še zlasti ob sredah.

Koronska kriza se je do potankosti ujela z znanimi vzorci delovanja neoliberalne družbe. Korporacije na račun korone kujejo dobičke, oblastniki jo izrabljajo za utrjevanje moči, mediji jo pakirajo v zgodbe, ki ženejo svet po utečenih tirnicah naprej. Kako je mogoče, da je nov virus obrnil svet na glavo, grobo zarezal v življenje slehernika in spremenil naše socialne navade, ki so bile videti trdne kot skala, spremenil je ustanove in zakonodajo in medsebojne odnose, ni pa spremenil vzorcev, ki so v prid gospodarskim in političnim elitam sveta? Še več, celo okrepil jih je. Je to lahko naključje?

Za psihološki tip intuitivca je odgovor očiten in brutalno nedvoumen. Pandemija je načrtovan nateg. Silno skladnost vzorca je nemogoče pojasniti z naključji. Kdor trdi drugače je bodisi prodan ali neumen. Oko intuitivca je za drugačna pojasnila slepo.

Psihološki tip na drugi strani barikade je fokusiran na podrobnosti in vzročne povezave med njimi. Prepričanja gradi od spodaj navzgor in iz detajlov zlaga širšo sliko. Pomena ne išče v vzorcih, temveč v njihovih sestavnih delih. Ob petkih gre na ulico s kolesom. V koronski krizi vidi mozaik med sabo ločenih dejavnikov. Če jih hoče spoznati, mora vsakega posebej postaviti pod lupo. Janševi ukrepi imajo svoje vzroke, korporacije svoje cilje, virus svoje biološke mehanizme. Kdor v tej kakofoniji interesov vidi skladen vzorec, ne vidi pa neštetih razpok v njem, mora biti zblojen teoretik zarot, slep za empirične dokaze in logične sklepe.

Jung pričujočo knjigo namenja obema. Skupaj s ključnim poudarkom. Psihološki tipi ne pomenijo predalčkanja in razvrščanja ljudi po kategorijah. Nobenih ostrih meja ni med njimi in še najmanj prepadov. Če prepadi so, jih niso zarezali psihološki tipi, temveč pomanjkanje želje po razumevanju drugačnosti.

Jungova knjiga je orodje za razumevanje drugačnosti. Najprej svoje lastne.