Rupel

Z Dimitrijem se poznava že dolgo. On tega ne ve.

V zadnjih 15ih letih ga je bilo nemogoče spregledati, razen če si živel na Luni. In natanko tak je vtis, ki ga dobiš ob Ruplu - da živimo na Luni.

Njegovi dosežki, ki daleč presegajo ozka obzorja slovenske politike, so neizmerni. Rupel še zdaleč ni le politik, pač pa predvsem - filozof! Tisočletja si že filozofi razbijajo glave z vprašanem, katera vrlina je višja, koristoljubje ali pravičnost. Dokončen odgovor je dal šele Rupel, in to ne z besedami, saj ni zgolj čvekač, temveč kar z lastnim vzvišenim vzgledom: koristoljubje je z njim vedno zmagalo.

Zmagoval pa je tudi Rupel, ter šel pri tem preko strank, vlad, ideoloških ločnic in celo preko trupel; vilenska izjava, ki jo je podpisal, in v njej zatrdil, da Irak nedvomno ima orožje za množično uničevanje, zato ga je treba zbombardirati, kar so američani nato tudi storili, je dosežek, ki prevlado koristoljubja nad pravico predstavlja v najveličastnejši luči, samega Rupla pa prav tako.

Geniji so pogosto nerazumljeni in tak je bil tudi dr. Dimitrij. Razumel ga ni Janša, ko ga je pred dobrim desetletjem ozmerjal za prodano dušo in preračunljivega hlapca, s katerim se sploh ni vredno ukvarjati. Ko je Rupel zamenjal stran in se pridružil Janši, ga ni razumela levica. Javnost ga ni razumela ves čas. Razumela ga ni niti civilna družba, ki pa so itak sami zdraharji. Predvsem pa ga niso nikoli razumeli mediji. On pa ne njih - a geniju se drobne šibkosti zlahka oprostijo.

Prav mogoče so mediji tudi edini, ki ga bodo zares pogrešali, če bo navsezadnje le končno poniknil, kakor nakazujejo zadnji dogodki.