Psihologi in teorije zarot

Teorije zarot so nova zlata jama za strokovnjake, ki kot po tekočem traku pišejo knjige o njih. Prebral sem jih dober ducat. Zdaj menda vem vse o dogajanju v možganih, ki človeka pripelje do prepričanja, da ga nategujejo.

Takole pravijo psihologi.

Teorije zarot so izraz nemoči, so narcisističen egotrip, mašilo za nevednost, socialno lepilo.

In še: Teoretiki zarot so obtičali v paranoidno šizoidnem položaju, navzven projicirajo notranje demone, z iluzijami si pumpajo ego. Imuni so na kontradikcije, razmišljajo teleološko namesto analitično, zanašajo se na občutke, poosebljajo nerazumljive pojave. Ob tem so še medijsko neizobraženi, visijo na internetu in požirajo fake news.

Sliši se hudo. Jih je možno ozdraviti?

Psihologi pomirjujoče odgovarjajo: Zdravljenje ni potrebno. Ti ljudje niso bolni. Gre le za kratek stik med njimi in družbo. Teoretiki zarot so si vtepli v glavo, da jih družba nateguje. Hec pa je, da imajo prav. Družba nas zares nateguje. Psihologi to vemo. Nategujejo nas reklamarji in politiki, pa bankirji in horoskoparji in prodajalci plina. Vsi vemo, da nas stebri družbe po malem vlečejo za nos. S tem smo se sprijaznili.

Teoretiki zarot pa se nočejo. Namesto tega se spotikajo ob sicer logično vprašanje: Če nas nategujejo pri očitnem, zakaj nas ne bi še pri vsem ostalem?

Teoretiki zarot so zato v večnem konfliktu z družbo.

Je konflikt možno odpraviti?

Seveda, pravijo psihologi, zato smo mi tukaj. Poznamo nešteto metod, s katerimi posameznika pregnetemo in prilagodimo družbi. Še danes lahko pokličete lokalnega terapetva in si rezervirate termin.

Pa ne bi raje pregnetli družbe?

Lepo prosim brez provokacij, odgovarjajo psihologi. Mi družbo analiziramo. Ne bomo je rušili. Revolucije niso v naši domeni. Obrnite se na aktiviste.

In če je družba bolj bolna kot posameznik? Je v tem primeru prilagajanje posameznika družbi še terapevtsko?

Brez dvoma je terapevtsko, se ne dajo psihologi. Uglašenost posameznika z družbo je temelj duševnega zdravja. Če je posameznik v konfliktu z družbo, trpi. Psihologi ne moremo spremeniti družbe, lahko pa posamezniku ublažimo trpljenje. Zato ga prilagajamo družbi.

In če s tem ohranjate družbo bolno? Je to etično?

Ne serjite nam z etiko, odgovarjajo psihologi. Obrnite se na filozofe. Mi smo resna branža.