Kriza - poraz ali zmaga?

Kapitalizem je na kolenih in tega bi se morali veseliti. Pa se res?

Dolgo smo se zaganjali vanj, da bi ga sesuli. Podebiljenemu potrošništvu smo se uprli in nas ni nikdar zares zasvojilo. Reklamarem in medijskim manipulantom nismo nasedali, ko so prodajali meglo za zlato. Nismo kupovali nepotrebnih dobrin in tudi svojih prihrankov nismo "plemenitili" v bankah in na finančnih trgih. Delali smo, a raje zastonj kot za plačilo. Zakaj? Ker nismo hoteli biti kolešček v povampirjeni potrošniški mašini - raje ovira. Veselili smo se dneva, ko bo kapitalizem crknil.

Danes zmaj leži na tleh in meč mu držimo nad glavo. Roka pa drhti...

Je to res zmaga, ki smo jo hoteli? Ali pač poraz, in z njim spoznanje, da je mašina prežvečila že nas in svet, vse skupaj v brezoblično gmoto, ki si namesto boljšega jutri, za katerega bi bilo vredno potrpeti, naenkrat želi samo še - da bi bilo spet vse po starem.

Da bi le kriza minila, da bi bile riti spet polne, in bi lahko ponovno, tako kot do zdaj, udrihali po kapitalizmu, obsojali krivice, ter se - varni in siti - zavzemali za boljši jutri.