Kavč aktivisti

Svobode je danes več kot dovolj. Je pa en keč. Svoboda je prišla v paketu s kavčem. Izberem lahko kavč, svobodo pa pošljem k hudiču. Naj se drugi ukvarjajo z njo.

In tudi se. Le da jim gre strašno slabo od rok. Jaz bi znal bolje. Ampak iz kavča. Iz kavčarske perspektive je pogled kristalno jasen. Vsi odgovori so na dlani. Svet je preprost. Tisti pokvarjenci tam zunaj pa samo komplicirajo. Hočejo me zmesti z detajli. A jaz vidim širšo sliko.

Vsak dostojen človek se spridi, če se dotakne politike. S civilno družbo ni nič bolje. Vsi ti "nepolitični" aktivisti so podaljšana roka politike. S kavča se to jasno vidi. Karkoli naredijo, ima od tega koristi politika. Leva ali desna. Tudi če civilna družba samo prdne, bo kakšnemu politiku to zadišalo. Kar je dokaz, da so povezani. Vsi so isti, umazani.

Obstaja eno samo mesto v vesolju, kjer lahko človek ohrani moralno integriteto. Kavč. Zato jaz raje ne tvegam. Moja rit bo ostala varno na kavču. Iz tega mesta lahko z mirno vestjo serjem po glavah bedakov, ki se gredo aktivizma. Njihove majhne bitke so jalove.

Jaz se šparam za velika dejanja.

In čakam. Prišel bo dan, ko bodo ljudje končno spregledali. Stopili skupaj in v en glas vzklikali aleluja vzvišenim idejam, ki jih jaz pridigam že danes. Razlike med nami bodo izginile in spori bodo pozabljeni. Pod skupno zastavo bomo jurišali nad sovraga in ga vrgli na smetišče zgodovine. Potem bomo objeti ob tabornem ognju peli hvalnice človeški strpnosti in medsebojnemu razumevanju.

Do takrat pa bom s svojega kavča bruhal ogenj po vseh, ki ne soglašajo z mojo vizijo.