Cesar je nor

Razkritje, da je cesar nag, nikogar več ne preseneča. Kaj pa, če je povrhu še nor? Norost tukaj ni zmerljivka, ampak klinična kategorija. Bi lahko svetu zavladal duševni bolnik? Ali je mogoče, da se je to že zgodilo?

Kar sledi, ni politični pamflet. Je čista psihologija. Objektivna znanost, če hočete. Z viri, referencami in vsem. Ljudje z osebnostnimi motnjami so živeli med nami že davno pred Trumpom. Strokovna literatura se zato ne ukvarja s Trumpom. Ukvarja se z ljudmi, ki so zelo drugačni na skrajno destruktivne načine - predvsem za svojo okolico.

Najprej o narcizmu. Izraz označuje vase zagledanega človeka. Recimo našega Pahorja. Ta vrsta narcizma je lahko nadležna, a je pretežno neškodljiva. Saj po malem smo vsi zagledani vase. Le da eni bolj kot drugi.

Obstaja pa še "narcistična osebnostna motnja". Skrajšano bom pisal NOM. Ljudje z NOM niso samo nekoliko večji narcisi. So nekaj bistveno drugega. Za razliko od vsakdanjih narcističnih potez, ki so pogoste, so osebe z NOM redke. Okrog 1% jih je. Približno toliko je tudi psihopatov. Obe kategoriji se močno prekrivata.

Oseba z NOM ne pozna empatije. Resnice ne loči od laži, zato je patološki lažnivec. Ima distorzijo spomina (sproti ga prilagaja) in celo čas doživlja popačeno. V drugih ljudeh ne zmore prepoznati avtonomnih osebnosti, temveč jih dojema kot orodja za potrjevanje lastne pomembnosti.

Zveni grozljivo? Pa je to šele začetek.

Najprej pa dodatek za dvomljivce, ki zviška gledajo na psihologijo. Kar sledi, ni psihologija, ampak strogo empirična nevroznanost.

Slikanje možganov (MRI, fMRI) je pri osebah z NOM razkrilo vidna strukturna odstopanja. V predelu, ki je ključen za razumsko procesiranje (prefrontalni korteks), imajo te osebe manjšo gostoto sivih celic. Enak primanjkljaj imajo v predelu za čustva (leva insula), ki se sicer aktivira ob občutenju empatije. Njihova amigdala (strah in čustva) se izrazito burno odziva na kritiko. Prav tako je njihov sistem nagrajevanja (ventralni striatum) ekstremno občutljiv na socialne dražljaje - ob pohvali doživijo prekomerno ugodje, kritika pa sproži pretirano povišanje kortizola (stresni odziv).

Ja, osebe z NOM so bistveno drugačne.

Ali ima Donald Trump narcistično osebnostno motnjo? Diagnoza brez testa in pogovora pri psihiatru ni mogoča, zato je treba vprašanje obrniti. Za trenutek pozabimo Trumpa. Predstavljajmo si šolski primer osebe s skrajno obliko NOM, ki pridobi najvišji položaj moči. Kako bi se tak človek vedel, kako bi govoril, kaj bi počel? Če smo dobro podkovani s teorijo osebnostnih motenj, si takšnega človeka zlahka predstavljamo. Slika, ki jo dobimo, se do pike ujema z vsem, kar počne trenutni predsednik ZDA.

Dvomljivec se bo vprašal, kako je mogoče, da strokovnjaki za duševno zdravje vsega tega niso razkrili in preprečili, da bi nevaren norec zavladal vojaški velesili. Odgovor je kratek: saj so poskušali. Na ves glas so kričali. Psihiatri in psihologi so že v Trumpovem prvem mandatu prvič v sodobni zgodovini prekršili pravilo molka in javno povedali: tip je moten in nevaren. Trumpovi podporniki so jih označili za politično motivirane šarlatane.

Pa slabih novic s tem še ni konec.

Kaj se zgodi, če oseba z NOM, ki je že tako prepričana o svoji izjemnosti, dejansko pridobi najvišji socialni status in ob tem še neomejeno moč? Odgovor je strašljiv.

Pridobljena moč pri taki osebi sproži proces, ki mu strokovnjaki pravijo patološka inflacija ega. Ob tem se pojavi še t. i. sindrom hubrisa. Oboje skupaj poruši še zadnje zavore pri omejevanju vedenja: Namesto občudovanja se zdaj zahteva popolna podreditev. Izginejo zadnji ostanki sočutja. Okrepita se agresija in užitek ob poniževanju drugih. Poglobi se izguba stika z realnostjo. Lastni pogledi postanejo edino merilo resnice. Zaradi prepričanja o lastni nezmotljivosti padejo vsi zadržki pri tveganih in nevarnih odločitvah. Pojavita se mesijanski kompleks in obsedenost z zapuščino. Ego se ob ogroženosti statusa skuša zaščititi tudi za ceno destrukcije realnosti.

Ne, Trumpovo vedenje ni izraz političnih prepričanj ali strateškega načrtovanja. Je manifestacija simptomov dobro znane in skrajno nevarne osebnostne motnje.

Posnetki Trumpa bodo nekoč gradivo za študente psihologije. Če sploh še bo nekoč.

Viri in opombe:

Weinberg, I. (2022). Narcissistic Personality Disorder
Zgoščen pregled sodobnih konceptov NOM.

Keltner, D., Gruenfeld, D. H., & Anderson, C. (2003). Power, approach, and inhibition.
Kako pridobljeni vzvodi moči spremenijo čustvovanje, mišljenje in vedenje.

Ronningstam, E. (2005). Identifying and Understanding the Narcissistic Personality
Analiza različnih variacij NOM, patološka inflacija jaza.

The Dangerous Case of Donald Trump, Bandy X. Lee (ur.)
Zbornik s prispevki 37 psihiatrov in psihologov o tveganjih Trumpovega psihološkega profila.

Owen, D., & Davidson, J. (2009). Hubris syndrome: An acquired personality disorder?
Temeljni članek o sindromu hubrisa. Za diagnozo hubrisa mora oseba izpolnjevati 3 od 14 kriterijev. Trump zelo evidentno izpolnjuje vseh 14.

Glad, B. (2002). Why Tyrants Go Too Far: Malignant Narcissism and Absolute Power
Zelo relevantna študija, ki poveže klinične mehanizme NOM z zgodovinskimi primeri tiranov. Pokaže, kako pri osebah z NOM absolutna oblast ojača patologijo in vodi v spiralo destrukcije.

Schulze, C., et al. (2013). Gray matter abnormalities in patients with narcissistic personality disorder
Prva raziskava, ki je pokazala strukturne spremembe v možganih pri osebah z NOM.