Wilfred Bion o Janševih intelektualcih

Dimitrij Rupel se je pred kratkim spraševal, ko so ga na sprehodu ob Ljubljanici zmotili protivladni grafiti, "kako je mogoče biti tako grob do druge strani? Kaj smo naredili Slovencem, da so postali tako hudobni?"

Rupel se ni sprenevedal in ni blefiral. Protivladna nastrojenost ljudstva ga je resnično pretresla. Kako je to mogoče? Mar živi na Luni?

Pred dobrega pol stoletja je Ruplovo miselno slepo pego poskusil pojasniti psihoanalitik Wilfred Bion.

Človekovo razmišljanje je kot žongliranje z miselnimi elementi, pravi Bion. Te elemente, recimo jim ALFA elementi, naš razum premetava sem in tja ter iz njih sestavlja miselne verige. Iz alfa elementov so stkane sanje, formula za atomsko bombo, poezija in filozofija, naš pogled na svet. Drugače povedano, alfa elementi so vse tiste miselne vsebine, ki jih je mogoče ubesediti.

Obstajajo pa tudi taki elementi, ki jih ni mogoče ubesediti. To so nejasni vtisi, čustva in občutki, ki kot zombiji blodijo nekje v ozadju, preveč izmuzljivi, da bi jih lahko prevedli v konkretno misel. Bion jim pravi BETA elementi. Razum o njih nima pojma, vseeno pa motijo racionalni tok razmišljanja in delajo štalo.

Alfa in beta elementi seveda ne obstajajo zares. So le koristna prispodoba, ki nam pomaga razumeti razcep med realnostjo in povsem zblojenimi izjavami sicer razumnih ljudi.

Kadar se v miselno verigo človeka vrine beta element, pravi Bion, postane dialog z njim nemogoč. Njegove izjave postanejo čudaške, saj se ne nanašajo več na realnost, temveč na fantazijo, ki je drugim nerazumljiva. Videti je, kot bi tak človek padel z Lune ali govoril tuj jezik. Čeprav je njegova inteligenca neokrnjena, ne zmore razumno presojati o rečeh, na katere se je prilepil beta element. Tako stanje lahko traje poljubno dolgo, saj so beta elementi neskončno trdoživi. So kot neprebavljene trske, ki jih zavest zapakira v ovoj fantazij, da je ne pikajo. Fantazijski ovoj ščiti zavest pred ostrimi trskami, hkrati pa varuje trske pred zunanjo intervencijo. Razumski argumenti so zato nemočni, saj se odbijajo od fantazij.

Rupel zato ne more razumeti jeze ljudstva in jo ima za hudobijo. Tudi opozoril, da njegov ožji krog političnih sopotnikov to isto ljudstvo že mesece grobo žali, ponižuje, ter tepta temeljne principe demokracije in pravne države, ne more razumeti, čeprav so jasno formulirana in podkrepljena z neovrgljivimi dejstvi. Vendar pa so tudi Ruplove fantazije na nek način podkrepljene z “dejstvi”. Bion je beta elemente označil za “neprebavljena dejstva”, saj so notranji občutki še kako resnični, tudi če nimajo opore v zunanjem svetu. Fantazije, ki nastanejo iz subjektivnih dejstev, zato zlahka parirajo dejstvom, ki temeljijo na empirični realnosti.

Kateri beta elementi obvladujejo Rupla? Do odgovora bi se lahko dokopal Rupel, če bi se bil pripravljen uleči na analitikov kavč. Lahko pa tudi brez kavča uganemo fantazijo, ki mu krivi pogled, saj gre za javno osebo prepoznavnega in že desetletja konsistentnega vedenjskega vzorca. Rupel je predvsem oportunist, ki menja prepričanja kot srajce, da le ostane v skupini, po možnosti kar najbolj vplivni, ki mu bo pripravljena priznati status intelektualne veličine.

Fantazija lastne pomembnosti je tista, ki preobraža intelektualce v kimavce, kritično razmišljanje v ideološko propagando, našemu vrhovnemu pacientu pa pomaga, da ga del politično nevedne javnosti vsem ekscesom navkljub še naprej dojema kot normalnega.