Anarhisticni portal

 
 
Slovenija NE NATO - Naslovna stran
   

|Domov|Anarhistični portal-Forumi|
 [Prijava]  [Novi uporabnik] 
Slovenija in NATO
: Iraška...ali ameriška kriza
    

Novo sporočilo | Nova tema

Strani: 1 2
Avtor   Sporočilo
 11. ataturk
 06.mar 03 11:34
 
Odgovori:  brez citata  |  s citatom



>>Da bi bil bližnji vzhod v ameriškem šahu? Morda pa to ni tako slabo - končno bi se nehali bosti med sabo, ali pljuvati po Izraelu.
>
>Največji razlog ZA vono za nas, in največji (edini?) razlog proti Arabcem in Iranu.

V luči tvojega razmišljanja nemara res.

 12. marko
 06.mar 03 15:31
 
  Odgovori:  brez citata  |  s citatom



>>>Globalni kaspital si lahko privošči razmišljanje na malo daljši rok.
>>Razmišljanje na daljši rok si privoščijo v planskih gospodarstvih. V kapitalizmu je pomembno kar se na trgu dogaja danes, ali pa ste špricali ekonomijo, tovariš? ;)
>Tukaj so pa brcnili v temo, gospod ;). Profiti so v ZDA in v EU upadli- povečal se je interes za razmere v Iraku. Poleg tega pa: načrtovanje (s tujko planiranje) je sestavni del menedžmenta. Kapitalizem brez načrtovanja ne more delovati (mogoče kaki majhni posli, ne pa sistem kot tak). Kaj vse počnejo- podjetja si izdelujejo izjave o poslanstvu, projekcije gibanj, tipanje terena, strategije. V komunizmu je bilo vse to bolj zbirokratizirano, neživljenjsko, to je razlika. Najbogatejše ljudi na svetu še kako zanima kakšne so njihove možnosti čez leta (in si lahko tudi plačajo raziskave, ni treba da sami ugotavljajo). Svoje pa naredi tudi panika na trgih, seveda.

Tovariš, tovariš. Nedvomno se je povečal interes za Irak, itak to skoz gledamo po televiziji. Kar očitno ni prišlo do vas, in kar bom tretjič ponovil, pomemben je čas. Managerji in vodstva najbrž delajo, kakšne okvirne načrte, ampak bilanco stanja pa morajo še vedno izkazovati četrtletno. Takisto so omenjeni dolžni čez bilanco stanja prepričevati delničarje, da naj ohranijo svoj kapitalski vložek pri njih. Štirikrat na leto! Delničarjem, špekulativnemu kapitalu, ki je najbolj gibljiv in kot tak tudi pomemben za razvoj ( npr. tak kapital je bil zelo pomemben za nesluten vzpon telekomunikacij ), no temu kapitalu je prav figo mar kaj bo čez 10 ali več let. Temu je važno, da je dobiček čimprej. Prav figo je lastnikom takega kapitala mar če so izobesili velikansko ameriško zastavo nad Wall Streetom.
Ti se bodo z svojim denarjem razbežali, kar bo gotovo vplivalo tudi na vrednosti t.i. 'blue chip' delnic. To so taboljša podjetja.
Pa moramo še upoštevati, da je večina gospodarstva ZDA zasnovana na terciarnem in kvartarnem sektorju, torej storitvene dejavnosti, na ceno njihovih storitev bo dvig cene nafte kaj klavrno vplival.
Na splošen dvig cen in padec vrednosti delnic, v katere vlaga prihranke, se bo povprečen ameriški potrošnik najbrž odzval z vkopavanjem in bo manj trošil.
Tedaj pa bodo ekonomisti kar tekmovali kdo bo zapisal tisto besedo na r z bolj mastnimi črkami.

Torej, tovariš, kdaj pa bo vaša vizija, vaš plan, obrodila s črnimi številkami?

Pa še nekaj podatkov zate in za vse ostale, ki so prepričani, da gre pri napadu na Irak za neko naftno zaroto mogočnih naftarjev. Na spisku forbes 500 sta med prvimi 25 podjetji samo dva naftarja ( ExxonMobil (3) in ChevronTexaco (12) ) med skorajda polovico, ki nudijo finančne storitve in za katera prav dvomim, da se veselijo tistega stanja na r.

 13. ataturk
 06.mar 03 20:17
 
Odgovori:  brez citata  |  s citatom



>Kar očitno ni prišlo do vas, in kar bom tretjič ponovil, pomemben je čas. Managerji in vodstva najbrž delajo, kakšne okvirne načrte, ampak bilanco stanja pa morajo še vedno izkazovati četrtletno.
A sem rekel kaj drugega?

>Delničarjem, špekulativnemu kapitalu, ki je najbolj gibljiv in kot tak tudi pomemben za razvoj ( npr. tak kapital je bil zelo pomemben za nesluten vzpon telekomunikacij ), no temu kapitalu je prav figo mar kaj bo čez 10 ali več let. Temu je važno, da je dobiček čimprej. Prav figo je lastnikom takega kapitala mar če so izobesili velikansko ameriško zastavo nad Wall Streetom.
Profit, ne. Ampak za tem "anonimnim" kapitalom so imena. Ki pa jih malce vseeno briga kako bo čez 5 let.

>na terciarnem in kvartarnem sektorju, torej storitvene dejavnosti, na ceno njihovih storitev bo dvig cene nafte kaj klavrno vplival.
Storitve niso neodvisne od produkcijskih panog. to menda vemo.

>Torej, tovariš, kdaj pa bo vaša vizija, vaš plan, obrodila s črnimi številkami?
kolikor so v ameriki (ja) uvajali participativna podjetja- so rezultati zelo uspešni. za vsaj 10 odstotkov uspešnješi od "kapitalističnih".


>Pa še nekaj podatkov zate in za vse ostale, ki so prepričani, da gre pri napadu na Irak za neko naftno zaroto mogočnih naftarjev. Na spisku forbes 500 sta med prvimi 25 podjetji samo dva naftarja ( ExxonMobil (3) in ChevronTexaco (12) ) med skorajda polovico, ki nudijo finančne storitve in za katera prav dvomim, da se veselijo tistega stanja na r.

saj ne gre za to koliko je kdo naftar- ampak koliko smo odvisni od nje.

 14. McHrozni
 06.mar 03 21:19
 
  Odgovori:  brez citata  |  s citatom



>kolikor so v ameriki (ja) uvajali participativna podjetja- so rezultati zelo uspešni. za vsaj 10 odstotkov uspešnješi od "kapitalističnih".

Kdaj so pa s tem 'začeli'? (menim sicer, da je uvajanje sicer popolnoma neprimeren izraz, ker govorimo o kapitalistični državi - kjer uvajajo samo res nujne stvari, ostalo se razvija samo)

McHrozni

 15. marko
 07.mar 03 00:15
 
Odgovori:  brez citata  |  s citatom



>>Delničarjem, špekulativnemu kapitalu, ki je najbolj gibljiv in kot tak tudi pomemben za razvoj ( npr. tak kapital je bil zelo pomemben za nesluten vzpon telekomunikacij ), no temu kapitalu je prav figo mar kaj bo čez 10 ali več let. Temu je važno, da je dobiček čimprej. Prav figo je lastnikom takega kapitala mar če so izobesili velikansko ameriško zastavo nad Wall Streetom.
>Profit, ne. Ampak za tem "anonimnim" kapitalom so imena. Ki pa jih malce vseeno briga kako bo čez 5 let.
>
Kogar zanima kaj bo čez pet let, vlaga v 'blue chip' ali pa državne obveznice. Kjer so profiti dosti nižji, pa tudi ti papirji znajo bit občutljivi na padec bolj tekmovalnih papirjev. Le poglej si relacijo med NASDAQom in DOWom.

>>na terciarnem in kvartarnem sektorju, torej storitvene dejavnosti, na ceno njihovih storitev bo dvig cene nafte kaj klavrno vplival.
>Storitve niso neodvisne od produkcijskih panog. to menda vemo.
>
In kako vpliva dvig cene nafte oz. goriva na ceno storitev?

>>Torej, tovariš, kdaj pa bo vaša vizija, vaš plan, obrodila s črnimi številkami?
>kolikor so v ameriki (ja) uvajali participativna podjetja- so rezultati zelo uspešni. za vsaj 10 odstotkov uspešnješi od "kapitalističnih".
>
Tovariš, še zmerom niste odgovorili na vprašanje.
>
>>Pa še nekaj podatkov zate in za vse ostale, ki so prepričani, da gre pri napadu na Irak za neko naftno zaroto mogočnih naftarjev. Na spisku forbes 500 sta med prvimi 25 podjetji samo dva naftarja ( ExxonMobil (3) in ChevronTexaco (12) ) med skorajda polovico, ki nudijo finančne storitve in za katera prav dvomim, da se veselijo tistega stanja na r.
>
>saj ne gre za to koliko je kdo naftar- ampak koliko smo odvisni od nje.

O, seveda gre zato kdo je naftar! En kup ljudi mi skuša prodati zgodbo, kako je nameravan ameriški napad na Irak motiviran predvsem z dejstvom, da ima slednji dosti nafte. In nato mi isti ljudje razlagajo o naftarskih zarotah. Ne bom rekel, da so naftne korporacije zdej angelčki, samo kar ni res, pač ni!
O, pač pa ima nekdo GROMOZANSKE profite ( ki si jih veselo tlači v žepe ) zaradi tega, da se je nafta podražila, pa ti ljudje ne znajo ali nočejo pokazat nanj. Bi skazilo sliko o ameriškem satanu.

 16. ataturk
 07.mar 03 01:13
 
  Odgovori:  brez citata  |  s citatom



>In kako vpliva dvig cene nafte oz. goriva na ceno storitev?
-primer: naft a podraži prevoze.
-primer:nafta podraži industrijo, nato
"Storitve so izraz strukture in potreb industrije", "Storitve in industrija imajo zato DV/zap. na isti ravni", konkretno za Slovenijo 1996: "skoraj polovica storitev živi od naročil industrije in bi ponovno propadle tisti hip, ko bi propadla industrija" (Marko Kos: Menedžment dodane vrednosti).

>še zmerom niste odgovorili na vprašanje.
No, pa mi bolj natančno definiraj vprašanje, ker ga očitno ne razumem ;) Vsekakor pa nisem podjetniška duša.

>>saj ne gre za to koliko je kdo naftar- ampak koliko smo odvisni od nje.

>O, seveda gre zato kdo je naftar!
Seceda gre za to. Ampak ne samo za to.
>En kup ljudi mi skuša prodati zgodbo, kako je nameravan ameriški napad na Irak motiviran predvsem z dejstvom, da ima slednji dosti nafte. In nato mi isti ljudje razlagajo o naftarskih zarotah. Ne bom rekel, da so naftne korporacije zdej angelčki, samo kar ni res, pač ni!
Se pravi. Podražimo nafto za 3 X, 4X in to se v ZDA ne bo poznalo? Kaj pa, če si multimiljarder, z vezami s politiko, del elite. Potem si sposoben tudi dolgoročnejše špekulacije, ne. Ali pač ne??
>O, pač pa ima nekdo GROMOZANSKE profite ( ki si jih veselo tlači v žepe ) zaradi tega, da se je nafta podražila, pa ti ljudje ne znajo ali nočejo pokazat nanj. Bi skazilo sliko o ameriškem satanu.
Pač pa jaz sploh ne govorim (samo) o naftnih korporacijah. Ampak o velekapitalu. No, pravzaprav pa tudi o politiki velikih. In JA, OPEC-ove članice imajo dobiček. V ozadju tiči tekmovanje, ki ga nekateri tako zagovarjajo (glavno, da bom imel 10.000.000.000 dobička, pa če nato proade svet?)


 17. marko
 07.mar 03 15:17
 
Odgovori:  brez citata  |  s citatom



>>In kako vpliva dvig cene nafte oz. goriva na ceno storitev?
>-primer: naft a podraži prevoze.
>-primer:nafta podraži industrijo, nato
>"Storitve so izraz strukture in potreb industrije", "Storitve in industrija imajo zato DV/zap. na isti ravni", konkretno za Slovenijo 1996: "skoraj polovica storitev živi od naročil industrije in bi ponovno propadle tisti hip, ko bi propadla industrija" (Marko Kos: Menedžment dodane vrednosti).

No, tako, tako. Dvig cene nafte podraži še vse ostalo.
>
>>še zmerom niste odgovorili na vprašanje.
>No, pa mi bolj natančno definiraj vprašanje, ker ga očitno ne razumem ;) Vsekakor pa nisem podjetniška duša.
>
Torej:
-si brezdušna naftna korporacija
-zastonj si se polastil iraškega naftnega polja s kapaciteto 200.000 barelov na dan, ker si podkupil tamalega Busha
-cena nafte niha, a predpostavimo, da plačaš iraku za načrpani barel 20 USD, v ZDA ali na svetovnem trgu ga pa prodaš za 28USD.
-naftno polje ima kompletno uničeno infrastrukturo, torej rabiš 400 mio USD, da vzpostaviš omenjeno produkcijo na uničenem polju, recimo 50 mio USD, da postaviš naftovod, še 400 mio USD, da zgradiš naftni terminal
-da prepelješ nafto do trga te stane 5 mio USD mesečno
-da ti izgradijo komponente za vrtino, naftovod in terminal rabijo fabrike 4 mesece
-komponente ti vozijo v Irak 2 tedna
-da ti iz komponent naredijo vrtino, naftovod in terminal rabijo še 6 mesecev
-vsi drugi stroški te pridejo na mesec (povprečno), skozi cel čas 15 milijonov USD.
-denimo še da si za nakup opreme mogu vzet na banki 10 letni kredit za 300 mio USD in te ta obira z 5% obrestmi na leto.
-ko ti vrtina končno zalaufa, predpostavimo, da dela 16 ur na dan ( dve izmene ).
Tako. Maš dost podatkov? Zdej pa zračunaj kdaj boš katerega meseca boš imel črne številke.

>>>saj ne gre za to koliko je kdo naftar- ampak koliko smo odvisni od nje.
>
>>O, seveda gre zato kdo je naftar!
>Seceda gre za to. Ampak ne samo za to.
>>En kup ljudi mi skuša prodati zgodbo, kako je nameravan ameriški napad na Irak motiviran predvsem z dejstvom, da ima slednji dosti nafte. In nato mi isti ljudje razlagajo o naftarskih zarotah. Ne bom rekel, da so naftne korporacije zdej angelčki, samo kar ni res, pač ni!
>Se pravi. Podražimo nafto za 3 X, 4X in to se v ZDA ne bo poznalo? Kaj pa, če si multimiljarder, z vezami s politiko, del elite. Potem si sposoben tudi dolgoročnejše špekulacije, ne. Ali pač ne??

Odvisno, kako zelo si iz multimiljarderja želiš postati multimilijonar.

>>O, pač pa ima nekdo GROMOZANSKE profite ( ki si jih veselo tlači v žepe ) zaradi tega, da se je nafta podražila, pa ti ljudje ne znajo ali nočejo pokazat nanj. Bi skazilo sliko o ameriškem satanu.
>Pač pa jaz sploh ne govorim (samo) o naftnih korporacijah. Ampak o velekapitalu. No, pravzaprav pa tudi o politiki velikih. In JA, OPEC-ove članice imajo dobiček. V ozadju tiči tekmovanje, ki ga nekateri tako zagovarjajo (glavno, da bom imel 10.000.000.000 dobička, pa če nato proade svet?)
>
Mislim, da je mit o enotnosti velekapitala vseeno hudo pretiran. Mislim, da velekapitalisti delajo največje denarje predvsem s tem, da si jih drug drugemu pulijo iz žepa. Mislim, da sodi obiranje revežev samo še v romantične srednjeveške bajke - ker, kako boš vzel nekomu, ki itak nič nima. Vzameš tistemu, ki ima!

O, pa je nekdo le opazil, kdo ima največji profit, in na račun koga ima OPEC tak profit, pa potrjuje zadnji stavek mojega prejšnjega odstavka. Torej, kdaj bodo demonstracije proti OPECu, da tudi jaz pridem?

 18. ataturk
 07.mar 03 20:27
 
  Odgovori:  brez citata  |  s citatom



>Torej:
>-si brezdušna naftna korporacija
>-zastonj si se polastil iraškega naftnega polja s kapaciteto 200.000 barelov na dan, ker si podkupil tamalega Busha
>-cena nafte niha, a predpostavimo, da plačaš iraku za načrpani barel 20 USD, v ZDA ali na svetovnem trgu ga pa prodaš za 28USD.
>-naftno polje ima kompletno uničeno infrastrukturo, torej rabiš 400 mio USD, da vzpostaviš omenjeno produkcijo na uničenem polju, recimo 50 mio USD, da postaviš naftovod, še 400 mio USD, da zgradiš naftni terminal
>-da prepelješ nafto do trga te stane 5 mio USD mesečno
>-da ti izgradijo komponente za vrtino, naftovod in terminal rabijo fabrike 4 mesece
>-komponente ti vozijo v Irak 2 tedna
>-da ti iz komponent naredijo vrtino, naftovod in terminal rabijo še 6 mesecev
>-vsi drugi stroški te pridejo na mesec (povprečno), skozi cel čas 15 milijonov USD.
>-denimo še da si za nakup opreme mogu vzet na banki 10 letni kredit za 300 mio USD in te ta obira z 5% obrestmi na leto.
>-ko ti vrtina končno zalaufa, predpostavimo, da dela 16 ur na dan ( dve izmene ).
>Tako. Maš dost podatkov? Zdej pa zračunaj kdaj boš katerega meseca boš imel črne številke.

Ti, tole razmišljanje mi je bilo pa všeč. :)
No, pojma nimam, kake so res cene, verjetno si tudi ti kak podatek dal na uč? ;)
Potem je takole- recimo, da je vsa investicija težka okrog 1.3 milijarde po tamalem. Ker pol leta sploh ne črpajo. No, v ene treh letih bi pa šlo, da bi postali v poslovanju pozitivni.
Upoštevaj pa še naslednje:
-Kapitala je v svetu preveč (nova ekonomija se je "znormalizirala" in je vse po starem)- to pa pomeni manjše profite- ampak tudi slab profit je baje boljši od nikakršnega.
-Če bi držalo, da se res ne splača vlagat v naftarske posle, potem sploh ne bi gradili novih naftovodov, delali novih vrtin.

>Odvisno, kako zelo si iz multimiljarderja želiš postati multimilijonar.
Če ne boš ukrepal, bodo cene šle gor, ti pa boš res iz multimiljarderja postal multimilijonar.

>Mislim, da je mit o enotnosti velekapitala vseeno hudo pretiran. Mislim, da velekapitalisti delajo največje denarje predvsem s tem, da si jih drug drugemu pulijo iz žepa.
Bi se v glavnem kar strinjal. Namreč del globalnega kapitala (če se vrnem bolj nazaj) je res dokaj depersonaliziran in glede vprašanja vojna-mir zapusti nevtralne pozicije šele preko borze- panika na borzi je morebiten impulz za politike. Po drugi strani pa je del personaliziran, vglavnem povezan z ZDA v odnosu elit: vojska- politika- ekonomija ameriška- ekonomija globalna (deloma). Mit o enotnosti velekapitala? Odvisno od gledišča. Po mojem je recimo v odnosu do komunizma ali anarhizma skoraj enoten. Dokaj enoten pa je ta sklop elit še zmeraj lahko do rivalov v OPEC-u. Med sabo si pa pulijo, ja.

>Mislim, da sodi obiranje revežev samo še v romantične srednjeveške bajke - ker, kako boš vzel nekomu, ki itak nič nima. Vzameš tistemu, ki ima!
No, če se mu nekaj malega še da vzeti, zakaj mu ne bi? Ampak seveda- pulijo si pa. Zraven pa seveda sklepajo tudi koalicije in si po potrebi pomagajo. Do tod se strinjava tudi z Mc-om, če se prav spomnim.

>O, pa je nekdo le opazil, kdo ima največji profit, in na račun koga ima OPEC tak profit, pa potrjuje zadnji stavek mojega prejšnjega odstavka. Torej, kdaj bodo demonstracije proti OPECu, da tudi jaz pridem?
Ja, pa bi res lahko kdaj bile. Proti OPECU in proti ZDA (te npr. nočejo nič slišati o svetovni dediščini oceanskih bogastev).



 19. marko
 11.mar 03 18:21
 
Odgovori:  brez citata  |  s citatom



>Ti, tole razmišljanje mi je bilo pa všeč. :)
>No, pojma nimam, kake so res cene, verjetno si tudi ti kak podatek dal na uč? ;)
>Potem je takole- recimo, da je vsa investicija težka okrog 1.3 milijarde po tamalem. Ker pol leta sploh ne črpajo. No, v ene treh letih bi pa šlo, da bi postali v poslovanju pozitivni.
>Upoštevaj pa še naslednje:
>-Kapitala je v svetu preveč (nova ekonomija se je "znormalizirala" in je vse po starem)- to pa pomeni manjše profite- ampak tudi slab profit je baje boljši od nikakršnega.

Podatke sem vse spljuval na uč. Pojma nimam kakšne so resnične številke. Edino taprvega, 200 000 barelov na dan, sem ga uzel od neke naftne ploščadi, mislim da ji je ime Hybernia al neki tazga. Je zravn pisal, da dnevno načrpa od 120 000 do 160 000 barelov, teoretični maksimum pa ima 200 000. Pa sem izbral tavečjo številko, da ne bi rekel, da sem bil žleht pri podatkih. Pa bančni kredit sem ti tud dal dokaj ugoden ;) Citibank, taprva pri forbesu daje folku kredite po "as low as 14%". No, pokritiziram te, da pr matematiki nisi dober. Zadevo sem šel preračunavat in pride dobiček po 5 letih. Hja. Ampak sem ti dal res veliko polje - 200 000 barelov pomeni 11.6 milijonov ton nafte na leto. ;)

>-Če bi držalo, da se res ne splača vlagat v naftarske posle, potem sploh ne bi gradili novih naftovodov, delali novih vrtin.
>
Čuj, nč ne vem o gradnji kakih novih naftovodov ali vrtin?


 20. McHrozni
 11.mar 03 19:53
 
  Odgovori:  brez citata  |  s citatom



>Podatke sem vse spljuval na uč. Pojma nimam kakšne so resnične številke. Edino taprvega, 200 000 barelov na dan, sem ga uzel od neke naftne ploščadi, mislim da ji je ime Hybernia al neki tazga. Je zravn pisal, da dnevno načrpa od 120 000 do 160 000 barelov, teoretični maksimum pa ima 200 000. Pa sem izbral tavečjo številko, da ne bi rekel, da sem bil žleht pri podatkih. Pa bančni kredit sem ti tud dal dokaj ugoden ;) Citibank, taprva pri forbesu daje folku kredite po "as low as 14%". No, pokritiziram te, da pr matematiki nisi dober. Zadevo sem šel preračunavat in pride dobiček po 5 letih. Hja. Ampak sem ti dal res veliko polje - 200 000 barelov pomeni 11.6 milijonov ton nafte na leto. ;)

Cena nafte na Ameriškem trgu je bila danes 34.5$ za sod, kar je nekako dvojna (!) običajna cena in nekako desetkratna (!!) cena izpred leta 1973.
Stroški črpanja nafte v Kiriuku naj bi bili vsega 1$/sod.

Tjah, profiten biznis, ne rečem da ne. Ni čudno, da se Francozi in Rusi tako zavzemajo, da bi ohranili svoj monopol.

McHrozni

  Strani: 1 2
 


Slovenija NE Nato -- anty-copyright 2002 --  ruleless.com/nato