Poglobljena nesoglasja med zavezniki

Konec tedna so se okrepila diplomatska prizadevanja za rešitev iraške krize, ki pa so razhajanja med severnoatlantskimi zaveznicami le še poglobila. Francija in Nemčija predlagata, da bi okrepili inšpekcije v Iraku, to pa se zdi ZDA in Veliki Britaniji, ki pripravljata novo resolucijo ZN, nesprejemljivo. V reševanje krize se je vključil tudi papež Janez Pavel II., ki je v Bagdad napotil svojega odposlanca.

Vodja inšpektorjev ZN za razorožitev Iraka Hans Blix in direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej pa iz Bagdada odhajata dokaj zadovoljna.

Blix je po pogovorih, ki jih je imel konec tedna v Bagdadu, sporočil, da je obisk prispeval k temu, da je Irak začel resneje obravnavati nerešena vprašanja. Med drugim je Bagdad predložil dokumente o bakteriji vraničnega prisada ter o raketah al fatah in al sumud, prav tako pa je napovedal oblikovanje iraške komisije za iskanje vseh dokumentov, ki zadevajo prepovedano orožje. Režim v Bagdadu je tudi obljubil, da bo do petka posredoval odgovor v zvezi s preleti vohunskih letal U2 preko iraškega ozemlja, kot to od njega zahtevajo ZN.

Sicer pa je bilo konec tedna največ govora o francosko-nemškem načrtu za razorožitev Iraka, obstoj katerega v Parizu zanikajo, češ da gre le za znane predloge, ki jih je prejšnji teden v Varnostnem svetu ZN predstavil francoski zunanji minister Dominique de Villepin. Nemški obrambni minister Peter Struck je potrdil pisanje nemškega časnika Der Speigel o načrtu, ki naj bi med drugim predvideval povečanje števila inšpektorjev in napotitev modrih čelad v Irak, izvidniška letala in povečanje števila inšpektorjev kar za trikrat. Aktivna prisotnost ZN bi lahko, tako menijo v Parizu in Berlinu, učinkovito ovirala Sadama Huseina, umerjenim politikom, kot je podpredsednik iraške vlade Tarek Aziz, pa omogočila, da pridobijo več vpliva, ne da bi neposredno strmoglavili Huseina. Načrt naj bi predstavili 14. februarja na zasedanju VS ZN, ko bo vodja inšpektorjev Blix predstavil svoje poročilo o inšpekcijah.

Podporo načrtu je že izrazila Rusija, ki bo, kot je na varnostni konferenci v Muenchnu dejal ruski zunanji minister Sergej Ivanov, podprla francosko-nemški predlog o razorožitvi Iraka, če ga bo sprejel VS ZN. Izrazil je tudi pripravljenost, da Rusija ZN zagotovi pomoč in sodelovanje svojih strokovnjakov za kemično, biološko in jedrsko orožje pri inšpekcijah ZN.

Zelo kritičen pa je bil do načrta ameriški državni sekretar Colin Powell. Francosko-nemške zamisli za rešitev iraške krize po njegovem "ne odgovarjajo na problem". "To kar potrebujemo, niso dodatne inšpekcije ZN, temveč povečano sodelovanje Iraka," je dejal Powell. Powell je še dodal, da se je vojni v Iraku še moč izogniti, vendar pa je odločitev v rokah Sadama Huseina, ki se mora takoj ukloniti resolucijam VS ZN, drugače bo potrebno uporabiti silo.

Predlog Pariza in Berlina zavrača tudi London. Tako je namestnik britanskega obrambnega ministra Adam Ingram v Muenchnu dejal, da napredka ne bo, če bodo dali Sadamu Huseinu več časa ali povečali število inšpektorjev. Prepričan je namreč, da s strani Huseina ni moč pričakovati popolnega spoštovanja resolucije ZN 1441, na čemur načrt temelji.