Kronologija iraške vojne:

Ameriške enote v Bagdadu pa nameravajo okrepiti skupne patrulje z iraško policijo, s katero naj bi v mestu ponovno vzpostavili red in mir; prva skupna patrulja je začela delovati v ponedeljek. State Department je v ponedeljek sporočil, da bodo ZDA sodno preganjale odgovorne za plenjenje iraške kulturne in zgodovinske dediščine tako v Iraku kot tudi drugod po svetu. Med protesti in ropanji je bilo sicer v torek v Iraku ubitih najmanj 14 ljudi, več deset ljudi pa je bilo ranjenih. Ameriški predsednik George Bush pa je izjavil, da je zmaga v Iraku zanesljiva, vendar še ni popolna, svet pa je bolj varen. Sirska vlada je obsodila in zavrnila obtožbe ZDA, da nudi zatočišče pobeglim iraškim oblastnikom in da poseduje kemično orožje, ob tem pa ocenila, da so neutemeljene in navdahnjene s strani Izraela.

Teden dni po padcu režima iraškega predsednika Sadama Huseina so se v Nasiriji na jugu Iraka srečali vodilni predstavniki iraških opozicijskih skupin in prvič razpravljali o prihodnosti Iraka. Srečanja z bodočim začasnim ameriškim upraviteljem Iraka, upokojenim generalom Jayem Garnerjem se je udeležilo kakih 60 predstavnikov iraške opozicije iz Iraka kot tudi opozicije v izgnanstvu. Odposlanec Bele hiše Zalmay Khalilizad je na srečanju iraški opoziciji zatrdil, da ZDA nimajo nobenega namena vladati Iraku. Britanski predstavnik na srečanju Edward Chaplin pa je pojasnil, da na tovrstnih srečanjih naj ne bi sprejemali odločitev. Srečanje se je sicer končalo z dogovorom, da se bodo znova sestali čez 10 dni.

Med srečanjem je v Nasiriji demonstriralo več tisoč Šiitov, katerih predstavniki so srečanje bojkotirali. Šiitski voditelji namreč ostro nasprotujejo ameriškim načrtom, da bi začasno upravo v Iraku vodil upokojeni ameriški general Jay Garner. "Irak potrebuje iraško začasno vlado. Vse drugo pomeni teptanje pravic iraškega naroda in vrnitev v dobo kolonizacije," je ob tem dejal vodja največje iraške šiitske skupine Abdul Aziz Hakim.

Več sto protestnikov pa je v Bagdadu protestiralo proti ameriški zasedbi Iraka. Protestniki, ki so se zbrali pred hotelom Palestina v središču mesta, so protestirali tudi proti delitvi države na sunitski in šiitski del, hkrati pa so ameriške vojake obtožili, da so odgovorni, ker niso preprečili ropanj in plenjenj po državi. Ameriški marinci so sicer preiskali sobe v hotelu Palestina, kjer so nastanjeni številni tuji novinarji. Ameriški vojaki so v hotelu aretirali nekaj oseb. Ameriški marinci so tudi povsem zaprli dohod do poslopja hotela, ki ga kot štab uporablja tudi ameriška vojska.

Tiskovni predstavnik marincev John Hoellwarth v Bagdadu je sporočil, je prva skupna patrulja ameriških enot in iraške policije začela delovati v ponedeljek, ko je na ulice Bagdada v spremstvu ameriških vozil krenilo pet iraških policijskih avtomobilov. Ameriške sile so tudi obljubile, da bodo v nekaterih predelih Bagdada znova vzpostavile oskrbo z električno energijo.

S centralnega poveljstva ameriške vojske v Katarju (CENTCOM) so medtem sporočili, da so razmere v Tikritu, ki so ga v ponedeljek zavzele ameriške sile, mirne. Poveljnica Rumi Nielson-Greeen je ob tem opozorila, da nevarnosti, kljub temu da je večina vojaških operacij končanih, še ni konec. V Tikritu so sicer po navedbah Al Džazire štiri osebe izgubile življenje med prepirom med tamkajšnjimi prebivalci in domnevnimi kurdskimi plenilci, ki so skušali oropati zapuščeno vladno palačo.

V streljanju v središču Mosula na severu Iraka je bilo ubitih najmanj deset ljudi, več več pa jih je bilo ranjenih, je navedel zdravnik v mestni bolnišnici. Po navedbah prič so ameriške sile začele streljati na množico, ki je protestirala proti novi civilni upravi.

Ameriški vojaki, ki so bili nameščeni v Turčiji pred začetkom vojne v Iraku, da bi pripravili prvotno načrtovan vdor v Irak s severne fronte, bodo zapustili državo. Kot so v Ankari sporočili z generalštaba turške vojske, bo 1166 ameriških vojakov iz turškega Incirlika poletelo v Nemčijo z desetimi letali.

ZDA pa so še vedno prepričane, da v Iraku obstaja orožje za množično uničevanje, vendar menijo, da je "neprimerno", da bi predstavniki ZN ali kdorkoli drug sodeloval pri iskanju tega orožja na terenu, je sporočil CENTCOM.

Od začetka vojaške operacije v Iraku 20. marca je umrlo 118 ameriških vojakov, so v ponedeljek sporočili iz Pentagona. Od tega je 105 vojakov umrlo med spopadi ali zaradi "prijateljskega ognja", 13 pa jih je življenje izgubilo v nesrečah.

Ameriški predsednik George Bush pa je izjavil, da režima Sadama Huseina ni več. "Svet je danes bolj varen, teroristi so izgubili enega zaveznika. Mislim, da bo svobodni Irak služil kot primer za celoten Bližnji vzhod," je poudaril Bush. Kot je še dejal, bodo ZDA iraškemu ljudstvu pomagale pri oblikovanju predstavniške vlade, ki bo spoštovala človekove pravice.

Sirska vlada pa je obsodila in zavrnila obtožbe ameriških predstavnikov in ocenila, da so neutemeljene ter navdahnjene s strani Izraela. Sirska vlada obsoja jezik grožnje in neutemeljene obtožbe, ki jih proti Siriji širijo nekateri ameriški predstavniki s ciljem zadati udarec njenemu trdnemu stališču, vplivati na njene odločitve in stališča ter prizadevanja za mednarodno legitimnost. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je že v ponedeljek v New Yorku opozoril, da izjave o Siriji, ki so jo ZDA obtožile, da nudi zatočišče pobeglim iraškim oblastnikom in da poseduje kemično orožje, ne prispevajo k stabilizaciji regije.

Francija pa je sporočila, da ni dokazov, da bi Sirija nedavno preizkusila kemično orožje, česar jo je obtožil ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld. Za to nimamo dokazov, je dejala francoska ministrica za evropska vprašanja Noelle Lenoir. Kot pa je izjavil tiskovni predstavnik britanskega premiera Tonyja Blaira, je Sirija začela odgovarjati na pozive Washingtona in Londona, naj ne daje zatočišča iraškim predstavnikom na begu in naj izvaja nadzor na mejah z Irakom. Španija je medtem izrazila mnenje, da ni nikakršnih načrtov za vojaško posredovanje proti Siriji. Madrid takšnega ukrepa tudi ne bo podprl, je dejal namestnik španskega premiera Mariano Rajoy.

Kot je na svoji spletni strani poročal Guardian, ki se sklicuje na obveščevalne vire v Washingtonu, je ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfled v preteklih tednih odredil preučitev načrtov za morebitno vojno v Siriji, ki bi sledila padcu Bagdada. A ameriški predsednik George Bush, ki se bo prihodnje leto z volitvami soočil sredi obnove dveh držav - Afganistana in Iraka, je po navedbah Guardiana ustavil razprave svojih svetovalcev v zvezi s to možnostjo, to je "vojno proti terorizmu" v Siriji.

Urad ZN za človekoljubno pomoč (OCHA) je medtem sporočil, da na Cipru čaka 30-članska skupina mednarodnih strokovnjakov, ki naj bi ocenili humanitarni položaj v Iraku in predlagali ustrezne ukrepe. Izven Iraka je v pripravljenosti 700 mednarodnih sodelavcev, v samem Iraku pa 3400 lokalnih sodelavcev ZN. OCHA ocenjuje, da je samo na severu Iraka domovino zapustilo ali pa so pregnali okoli 266.000 ljudi. Sicer na jugu Iraka v torek pričakujejo prvi transport Sklada ZN za pomoč otrokom (UNICEF). Iz Irana pa je na poti dvanajst cistern s 120.000 litri vode, ki naj bi jo razdelili bolnišnicam in zdravstvenim domovom.