Američani v Bagdadu; nasprotujoče si trditve o žrtvah

Iraški predsednik Sadam Husein je prebivalce znova pozval k odporu, minister za informiranje Mohamed Said al Sahaf pa je dejal, da so iraške sile ujele ameriške vojake na bagdadskem letališču. tega zdaj po njegovih besedah znova nadzira iraška republikanska armada, potem ko so ga Američani zavzeli v petek. Ameriški viri so zatrdili, da je bilo v silovitih spopadih ob vdoru Američanov v Bagdad ubitih okoli 1000 iraških vojakov, iraška stran pa, da je bilo v spopadih z iraško republikansko gardo na južnem obrobju Bagdada "ubitih na stotine sovražnikov". Pentagon je kasneje sporočil, da je bilo od začetka vojne ubitih 75 ameriških vojakov. V iraški prestolnici so se nadaljevali tudi letalski napadi sil koalicije.

Ameriški vojaki so s tanki vdrli v središče Bagdada, je sporočil ameriški polkovnik Will Grimsley, poveljnik prve brigade tretje pehotne divizije, ki je v petek prevzela nadzor nad bagdadskim letališčem. Kot je zatrdil ameriški poveljnik Frank Thorp, pri tem ne gre za izvidniške enote, temveč bodo ti vojaki ostali v iraški prestolnici. CNN je poročala, da so se ameriške enote v središču Bagdada soočile z občasnim iraškim odporom.

Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na izjave očividcev, je prvi spopad med ameriškimi tanki in iraškimi enotami v eni od četrti na jugozahodu Bagdada trajal približno tri ure, boji pa so bili srditi. Ameriški novinarji so sicer pred tem poročali o "fanatičnem uporu" pripadnikov iraške republikanske garde proti ameriškim enotam, ki so s tanki vdrle v mesto.

Ameriške sile so po navedbah neimenovanega ameriškega poveljnika zavzele tudi nekaj strateških točk na severnem in severozahodnem robu Bagdada. Ameriški državni sekretar Colin Powell je po navedbah sobotne izdaje arabskega časnika Al Hayat sicer zagotovil, da ZDA ne želijo zasesti Bagdada. Ameriške sile so po lastnih navedbah zavzele tudi sedež divizije Medina iraške republikanske garde kakih 50 kilometrov jugovzhodno od Bagdada.

Iraški vojaki so po besedah iraškega ministra za informiranje al Sahafa ujeli ameriške vojake, ki so v petek zavzeli bagdadsko letališče. "Ameriške sile smo ujeli ob zori. Republikanska armada zopet nadzira letališče, od koder smo izrinili Američane," je pojasnil al Sahaf. Tiskovni predstavnik centralnega poveljstva ameriške vojske v Katarju, general Renuart, pa je zatrdil, da so koalicijske sile "zavarovale" bagdadsko letališče, ki je še vedno v njihovih rokah. Renuart je dodal, da je ameriške vojake na letališču napadel samomorilski napadalec, podatkov o morebitnih žrtvah in škodi pa ni razkril.

Medtem se nadaljujejo letalski napadi na iraško prestolnico, ki šteje več kot pet milijonov prebivalcev. Po popoldanskih navedbah centralnega poveljstva ameriških sil (Centcom) v Katarju so sile koalicije v zadnjih 24 urah opravile 700 preletov nad Irakom. Zaradi bombardiranja in bojev Iračani množično zapuščajo Bagdad. Mednarodni odbor rdečega križa (ICRC) je sporočil, da se je število ranjenih v Bagdadu od petka močno povzpelo. Kot je v Zuerichu dejal tiskovni predstavnik ICRC, so doslej v bagdadskih bolnišnicah dnevno sprejeli okoli 100 ranjencev, samo v petek pa jih je bilo več sto.

Sile koalicije poročajo o uspehih tudi iz drugih delov Iraka. Britanski vojaki so po lastnih navedbah vdrli v Basro na jugu Iraka, drugo največje iraško mesto, vendar je niso zavzeli. Nedaleč od mesta pa so sile koalicije po navedbah vrhovnega poveljstva ameriške vojske bombardirale hišo bratranca iraškega predsednika Hasana Alija el Madžida, bolj znanega pod vzdevkom Kemični Ali. 101. zračna divizija ameriške vojske je začela napad na mesto Karbala na jugu Iraka. Helikopterji so v Karbali naleteli na majhen iraški odpor, vendar bodo pehotne enote pred prodorom v središče mesta najprej zavarovale obrobje, je povedal predstavnik ameriške vojske, major Mike Slocum. Ameriške posebne vojaške enote in kurdski borci pa so zaprli obe vpadnici v južni del Kirkuka, trenutno pa so pet kilometrov zunaj tega strateško zelo pomembnega in z nafto bogatega mesta na severu Iraka. Iz Iraka poročajo tudi o novem incidentu, v katerem je umrlo sedem iraških civilistov, med njimi trije otroci.

Ruski in ameriški predsednik Vladimir Putin in George Bush sta v telefonskem pogovoru kljub razhajanjem glede vojne v Iraku potrdila pripravljenost na politični dialog. Različna stališča do dogodkov na območju Perzijskega zaliva ne smejo ovirati odnosov med državama, sta se strinjala voditelja. Bush pa je v rednem radijskem nagovoru pohvalil napredovanje ameriško-britanskih sil v Iraku. "Obroč okrog iraškega režima se vse bolj stiska. Vas za vasjo, mesto za mestom, osvoboditev je že na pohodu. Iraško prebivalstvo ima mojo besedo: čete bodo nadaljevale pritisk, vse dokler ne bodo njihovi zatiralci zapustili oblasti in dokler ne bo njihova država popolnoma osvobojena," je zatrdil Bush.

Ameriški državni sekretar Colin Powell je v petek v State Departmentu sprejel visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano, s katerim sta se pogovarjala o položaju v Iraku, mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu in transatlantskih odnosih. Oba sta zatrdila, da so imeli med Powellovim četrtkovim obiskom v Bruslju dober pogovor, vendar tudi priznala, da niso dosegli resničnega napredka glede povojne ureditve Iraka oziroma vloge ZN.

Generalni sekretar ZN Kofi Annan pa je v petek sklenil teden dni sestankov z vsemi članicami ZN glede humanitarne krize v Iraku. Po sestankih je izrazi lprepričanje, da bodo imeli ZN pomembno vlogo v Iraku po vojni. Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov francoski kolega Jacques Chirac sta v telefonskem pogovoru potrdila svoja stališča glede vloge ZN pri reševanju iraške krize in lajšanju humanitarnega položaja v Iraku, so sporočili iz Kremlja. Svetovalka ameriškega predsednika za nacionalno varnost Condoleezza Rice pa je po navedbah ameriških medijev odločno zatrdila, da vodilna vloga v povojni obnovi Iraka ne pripada ZN, temveč ZDA, ki so "sodelovale pri osvoboditvi Iraka in zato tudi žrtvovale življenja in kri".

V Irak in okoliške države medtem prihaja pomoč za prizadete v vojni. V jordanski Aman je grško vojaško letalo prepeljalo 12,5 tone pomoči, ki jo je za begunsko taborišče ob meji med Jordanijo in Irakom zbrala grška pravoslavna cerkev. Mednarodni odbor Rdečega križa pa je potrdil, se je v petek iz Kuvajta v Basro odpravil prvi konvoj s človekoljubno pomočjo. Gre za tovornjaka, ki prevažata material za oskrbo bolnišnic v mestu, kjer potekajo hudi boji med silami koalicije in iraškimi enotami. Proti iraškemu pristanišču Um Kasr pa sta odpluli dve ladji s skupno 56 tonami pšenice, ki bi zadostovala za en mesec prehranjevanja 4,5 milijona Iračanov.