Kronologija iraške vojne:

Po navedbah centralnega poveljstva ameriške vojske (CENTCOM) v Katarju so ameriške sile že uničile poveljstvo divizije iraške republikanske garde, odgovorne za obrambo Bagdada, vendar pa je iraška stran te navedbe zanikala. Ameriški državni sekretar Colin Powell se je medtem mudil na obisku v Turčiji, od katere je zahteval logistično podporo ameriško-britanski vojaški operaciji proti Iraku.

Ameriške sile so ofenzivo pri Karbali, ki leži okoli 80 kilometrov južno od Bagdada, začele že ponoči, potem ko so letala koalicije pred tem nekaj dni bombardirala tamkajšnje položaje republikanske garde. Dopoldne jim je uspel preboj skozi ozek prehod med mestom in velikim slanim jezerom zahodno od mesta, nato pa so nadaljevali napade na divizije iraške republikanske garde, ki je odgovorna za obrambo Bagdada. Po navedbah neimenovanega predstavnika ameriške vojske so ameriške kopenske sile napadle divizije Bagdad, Medina in Nebukadnezar, ki so nameščene južno od Bagdada, letalstvo pa je napadlo divizijo Adnan, ki je nameščena v Tikritu severno od prestolnice.

Ameriški general Vincent Brooks je medtem v imenu CENTCOM sporočil, da so ameriške enote blizu kraja Al Kut okoli 150 kilometrov jugovzhodno od Bagdada zlomile poveljstvo divizije Bagdad, uničile del vojaške opreme ter ujele ali ubile določeno število njenih pripadnikov. Brooks je o preostalih divizijah iraške republikanske garde še dejal, da so v slabem stanju in so trenutno podvržene pomembnim napadom ameriških enot. Ameriški marinci so po lastnih navedbah tudi prevzeli nadzor nad glavno prometno povezavo na severnem bregu Tigrisa od Al Kuta do Bagdada.

Silovita bombardiranja iraške prestolnice so se medtem nadaljevala. Zgodaj popoldne po lokalnem času je predsedniški kompleks v središču mesta zadela raketa ali bomba, objekt pa je bil tarča napada tudi med poznejšimi bombardiranji. Po navedbah britanske televizije BBC so ameriške enote le še 30 kilometrov oddaljene od Bagdada, do okrožja iraške prestolnice pa bi lahko prodrle najpozneje v 24 urah. Francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na navedbe ameriških poveljnikov, pa je poročala, da so ameriške enote od Bagdada oddaljene okoli 80 kilometrov.

Neimenovani viri pa so sporočili, da so iraške sile zapustile položaje na razmejitveni črti na območju Guare na severu Iraka, kurdske sile pa so napredovale za deset do petnajst kilometrov v smeri Mosula. Vir trdi, da ni prišlo do bojev, temveč so se Iračani predali. Območje Guare so zadnje dni pogosto napadala ameriška in britanska letala, precej iraških vojakov pa je dezertiralo. To naj bi bila v zadnjem tednu že četrta točka na razmejitveni črti, ki jo je iraška vojska zapustila.

Britanske sile so v noči na sredo okrepile pritisk na Basro, vendar pa se tam v nasprotju z njihovimi pričakovanju šiitsko prebivalstvo še ni uprlo režimu iraškega predsednika Sadama Huseina. Po poročanju arabske televizije Al Džazira so britanske sile v torek zvečer na mesto izstrelile več raket, mesto pa je obkoljeno.

Iraška stran trdi, da so njihove sile območju Basre v torek ubile 19 ameriških in britanskih vojakov, poleg tega naj bi uničili tudi tri helikopterje apache in tri letala brez pilota. Po besedah iraškega ministra za informiranje Mohameda Saida Al Sahafa je bilo med ameriškim bombardiranjem Iraka od torka ubitih 24 Iračanov, več kot 200 pa jih je bilo ranjenih. Sadam Husein pa je na ljudstvo naslovil novo sporočilo, v katerem Iračanom obljublja, da je zmaga blizu, hkrati pa jih poziva, naj branijo svoje domove.

CENTCOM je medtem sporočil, da so sile koalicije v Iraku zajele že "več kot 4500" iraških vojnih ujetnikov. Ameriški general Vincent Brooks je ob tem še povedal, da je Mednarodni odbor Rdečega križa že v ponedeljek začel obiskovati te ujetnike, medtem ko organizacija še vedno ni dobila dostopa do ameriških vojnih ujetnikov, ki so jih zajeli Iračani. Brooks je tudi sporočil, da so koalicijske sile v Iraku uspele rešiti ameriško vojno ujetnico. Gre za 19-letno Jessico Lynch, ki je članica 507. vzdrževalne čete, ki je 23. marca zašla blizu mesta Nasirije in padla v iraško zasedo. Američani naj bi v okolici Nasirije našli tudi enajst neidentificiranih trupel, vendar pa drugih podrobnosti niso navedli.

Ameriške sile lahko računajo na okrepitve, saj so prvi vojaki iz četrte divizije ameriške pehote, ki so v četrtek zapustili oporišče Fort Hood v Teksasu, v torek zvečer že prispeli v Kuvajt, preostanek omenjene divizije, ki šteje 30.000 vojakov, pa naj bi v Perzijski zaliv prispel konec prihodnjega tedna. Četrta divizija pehote ameriške vojske je bila sprva načrtovana za namestitev na severu Turčije za odpiranje severne fronte v Iraku, po zavrnitvi Turčije za namestitev ameriških sil pa so morali v ameriški vojski za omenjeno divizijo spremeniti načrte.

Turčijo je sicer danes obiskal ameriški državni sekretar Powell in se sestal s premierom Recepom Tajipom Erdoganom in zunanjim ministrom Abdulahom Gulom. Turčija za zdaj v vojni sodeluje le s tem, da je izdala dovoljenje za prelete zavezniških letal, Powell pa je na današnjih pogovorih z ministrom Guelom od Turčije zahteval še logistično podporo - oskrbo z gorivom in sodelovanje pri umiku ranjencev iz severnega Iraka. Ob tem je vodja ameriške diplomacije poudaril, da imajo ZDA položaj na severu Iraka že pod nadzorom, zato ni potrebe po prihodu turških enot na to območje. Powell je še poudaril, da je Turčija pomemben del koalicije, prav tako pa naj bi imela Turčija pomembno vlogo tudi pri obnovi Iraka.

Powell je iz Ankare odpotoval v Beograd, od tam pa v Bruselj, kjer bo v četrtek predstavnike Evropske unije in zveze NATO skušal prepričati v ameriško vizijo povojne ureditve Iraka. ZDA bi sicer najprej rade same upravljale z Irakom, nato pa v sodelovanju s prehodno iraško vlado, dokler ne bi oblasti predali popolnoma v roke Iračanom. Zapleta se glede vloge ZN, pri čemer jo želijo ZDA omejiti na pomožno vlogo ameriški vojaški upravi, evropske države pa hočejo, da bi imeli ZN glavno besedo. Washington se pri tem razhaja tudi z Londonom, saj je Velika Britanija pri tem vprašanju bolj na strani EU.

Da se mora reševanje iraške krize vrniti pod okrilje ZN, je ugotovil tudi Mednarodni etični, politični in znanstveni kolegij, ki je bil danes ustanovljen v Bruslju. Med pobudniki za njegov nastanek je tudi nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan.

Združeni narodi so sicer danes odločili, da bodo v prihodnjih 45 dneh v Irak poslali opremo in hrano v vrednosti dobre milijarde dolarjev. Urad ZN, ki nadzoruje izvajanje programa Nafta za hrano, in druge organizacije ZN so Iraku namenile zdravila, medicinsko opremo, hrano, vodo in druge nujne potrebščine za humanitarno pomoč. Program Nafta za hrano, ki dovoljuje Iraku nakup humanitarnih dobrin z dohodki od prodane nafte, so začasno ustavili 17. marca, Varnostni svet ZN pa je pretekli petek program obnovil in generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu odobril upravljanje nad programom v prihodnjih 45 dneh.

Britanski premier Tony Blair in zunanji minister Jack Straw sta medtem zatrdila, da Velika Britanija ne načrtuje vojaške operacije proti Iranu in Siriji. Blair je v spodnjem domu britanskega parlamenta sicer opozoril, da morata vladi v Teheranu in Damasku poskrbeti, da iz njihovih držav ne bodo pretihotapili orožja in vojaške opreme v Irak, česar ju obtožujejo ZDA.

Oblasti v Bahrajnu pa so sporočile, da bodo izgnale prvega sekretarja na iraškem veleposlaništvu, ker naj bi bil povezan s poskusom napada na ameriško oporišče v Manami, kjer je 24. marca odjeknila eksplozija, ki je povzročila precej gmotne škode. Egiptovsko zunanje ministrstvo pa je zanikalo pisanje medijev, da so se odločili izgnati iraškega konzula v Kairu Rijada Džubajra Al Anija.

Rusija je medtem protestirala zaradi bombnih napadov na stanovanjsko četrt v Bagdadu, kjer ima sedež tudi rusko veleposlaništvo. Ameriškega veleposlanika v Moskvi Alexandra Vershbowa so zaradi tega že poklicali na rusko zunanje ministrstvo.

Južnokorejski parlament je danes dal zeleno luč za odhod vojakov v Irak. Južna Koreja bo v Irak poslala okoli 700 gradbenih tehnikov, zdravnikov in sanitetnih delavcev. Glasovanje so zaradi protestov proti vojni v Iraku dvakrat preložili.

V torek so se v Jordaniji javili štirje tuji novinarji, ki so jih od minulega tedna pogrešali v Iraku. Gre za dva novinarja newyorškega časnika Newsday, neko samostojno ameriško fotografinjo in danskega fotografa. Časnik Newsday je sporočil, da so vsi štirje na varnem, v preteklih dneh pa naj bi jih zadrževale iraške oblasti.

EU je komisiji ZN za človekove pravice predložila osnutek resolucije o človekovih pravicah v zvezi z Irakom, o kateri naj bi komisija tudi razpravljala. EU v osnutku resolucije strani, vpletene v vojno v Iraku, poziva k spoštovanju človekovih pravic, k čemur spada tudi zagotavljanje nujnih pogojev za življenje v Iraku.