Kronologija iraške vojne:

Koalicijske sile so napadale tudi sever Iraka, obenem pa so se na več mestih nadaljevali kopenski spopadi med koalicijskimi silami in iraškimi enotami. Zgodaj v sredo je za nekaj ur prenehala oddajati tudi iraška televizija, ki pa je kasneje spet začela predvajati programe. Centralno poveljstvo ameriške vojske v Katarju je sporočilo, da so zajeli že 4000 iraških vojnih ujetnikov in da ameriško-britanski napadi v Iraku potekajo po načrtih. Medtem ko se bo v VS ZN na zahtevo Rusije, Arabske lige ter 110 neuvrščenih držav v sredo zvečer začela javna razprava o vojni v Iraku, je ameriški predsednik George Bush zagotovil, da bodo koalicijske sile v Iraku zmagale.

Ameriško-britanske sile so v Iraku dosegle dober napredek, vendar vojna še ni končana, je poudaril Bush med obiskom letalskega oporišča MacDill na Floridi. Kot je posvaril, je položaj z bližanjem enot Bagdadu vse bolj nevaren. Kljub temu je izid po njegovem mnenju gotov. "Zmagali bomo," je prepričan. "Vsak dan se bližamo svojemu cilju," je še dodal ameriški predsednik, pri tem pa zatrdil, da iraški voditelj Sadam Husein vsak dan bolj izgublja nadzor nad Irakom.

Predstavnik ameriškega centralnega poveljstva Vincent Brooks medtem ni želel komentirati ameriško-britanskega bombardiranja tržnice na severovzhodu Bagdada. "Ne vemo, ali so bile to naše rakete, ne moremo reči, ali smo s tem na kakršenkoli način povezani," je dejal. Britanski obrambni minister Geoff Hoon pa je glede omenjenega incidenta v Londonu dejal, "da ameriško-britanska koalicija za cilj zagotovo nikoli ni izbrala tržnice".

Nad iraško prestolnico se je nadaljevalo bombardiranje, ki je bilo še posebej ostro v sredo popoldne. Po navedbah dopisnika arabske televizije Al Džazira naj bi bilo najbolj silovito od začetka vojne, tarča bombardiranja pa naj bi bilo predvsem predmestje Bagdada, kjer je bilo slišati močne eksplozije. Okoli Bagdada pa naj bi za obrambo petmilijonskega mesta položaje zavzela t.i. divizija Medina, elitna enota iraške republikanske garde. Ameriško vojaško letalstvo je v noči na sredo in v sredo zračne napade nadaljevalo tudi na severu Iraka, predvsem na mesti Mosul in Kirkuk, v iraški del Kurdistana pa naj bi prispeli novi pripadniki ameriških specialnih enot.

Drugod po Iraku pa so se nadaljevali kopenskih spopadi med iraškimi in koalicijskimi silami. V bojih v okolici mesta Nadžaf v osrednjem Iraku je bilo "v zadnjih 24 urah" ubitih okoli 650 Iračanov, je v sredo zjutraj sporočil predstavnik ameriške vojske v Iraku John Altman. Ameriški vojaški viri pa so sporočili, da preiskava sumljive kemične tovarne v Nadžafu, ki so ga ameriške sile zajele v nedeljo, ni odkrila sledov obstoja orožja za množično uničevanje.

Ameriški marinci, ki se že nekaj dni borijo v okolici Nasirije na jugu Iraka, so v torek prevzeli nadzor v neki bolnišnici v tem mestu, od koder naj bi jih napadali Iračani. V bolnišnici so marinci našli več kosov orožja in zaloge streliva, kemičnega orožja pa niso našli. Zajeli so tudi 170 neoboroženih Iračanov. V sredo pa so iz četrti, ki leži blizu omenjene bolnišnice, evakuirali prebivalstvo, saj naj bi tudi od tam nanje streljali. Proti položajem marincev v okolici Nasirije pa naj bi se premikal velik kontingent iraške elitne republikanske garde.

Medtem ko so na obrobju Basre na jugu Iraka znova potekali srditi spopadi med iraško vojsko in koalicijskimi silami, se je še naprej postavljalo vprašajne v zvezi z uporom prebivalstva Basre proti silam vladajočega režima. Centralno poveljstvo ameriške vojske v Katarju je torkove razmere v Basri označilo kot "zmedene". Kot je dejal ameriški general Vincent Brooks, so v Basri v torek sprva potekali spopadi med Iračani, med katerimi so nekateri nosili uniforme, drugi pa civilna oblačila. Zatem pa naj bi paravojaške iraške enote uporabile minomete. Ameriški državni sekretar Colin Powell v torek v Washingtonu navedb o domnevnem uporu v Basri ni mogel potrditi, namignil pa je, da so novice resnične.

Britanski obrambni minister Hoon je v sredo upor potrdil in dejal, da naj bi iraške vladne enote streljale na civilno prebivalstvo. Iraška stran in novinar arabske televizije Al Džazira pa sta njegove navedbe zanikala. Hoonove besede je zatem posredno potrdil tiskovni predstavnik britanske vojske Al Lockwood, ki je povedal, da so britanske enote zaradi iraškega obstreljevanja civilistov v Basri napadle vojsko iraškega predsednika Huseina in sedež vladajoče stranke Baas v tem mestu.

Bagdad je medtem obtožil koalicijske sile "ugrabitve" iraških civilistov, ki naj bi jih nato predstavljali kot vojne ujetnike. Tiskovni predstavnik iraške vojske je koalicijsko vojsko tudi obtožil zavajanja mednarodne javnosti, ko ji razlaga, da so "zajeli vojake". Centralno poveljstvo ameriške vojske v Katarju je sporočilo, da so zajeli že 4000 iraških vojnih ujetinkov. Medtem ni znano točno število žrtev na iraški strani. Mednarodni Rdeči križ je v torek sporočil, da je zaradi zračnih napadov v Bagdadu od nedelje umrlo 14 ljudi, 110 pa je bilo ranjenih. Iraški vladni viri pa trdijo, da je doslej umrlo že 194 civilistov.

Iraški minister za informiranje Mohamed Said Al Sahaf je na novinarski konferenci v Bagdadu sporočil, da so iraške sile v sredo sestrelile letalo ameriško-britanskih sil južno od Nadžafa. Ob tem je zanikal poročila, da so ameriško-britanske sile v torek prevzele popoln nadzor nad strateško pomembnim pristaniškim mestom Um Kasr. Kot je dejal, nadzirajo le en pristaniški pomol. Potrdil pa je, da so koalicijska letala v bombardiranju mesta Nasirija uničila več kot 200 hiš in ranila najmanj 500 civilistov. Minister je koalicijske sile še obtožil "histerične uporabe kasetnih bomb".

Britanski premier Tony Blair je v nastopu v spodnjem domu britanskega parlamenta zatrdil, da ima Velika Britanija zadostno število vojakov v Iraku, zato London zaenkrat ne razmišlja o vojaški okrepitvi. Kot je še opozoril, bodo iraškim častnikom, ki bodo proti zavezniškim silam uporabili orožje za množično uničevanje, po koncu vojne "najstrožje sodili".

Poveljnik generalštaba turške vojske Hilmi Ozkok pa je zatrdil, da Turčija ne bo poslala dodatnih čet na sever Iraka brez dogovora z ZDA. Po njegovih besedah nove napotitve enot ne bo, razen če ne bodo turški vojaki, ki so že ob turško-iraški meji, soočeni z morebitno grožnjo varnosti Turčije. Turško odločitev je že pozdravila Demokratska stranka Kurdistana, ki na severu Iraka nadzoruje območje ob meji s Turčijo.

Tiskovni predstavnik iranske vlade je sporočil, da Iran vse do konca vojne v Iraku ne bo dovolil opozicijskim šiitskim borcem, ki naj bi bili na njegovem ozemlju, prekoračiti meje, da bi odšli v vojno v Irak. Šiitska Islamska revolucija v Iraku (ASRII), ki je glavna organizacija šiitske opozicije v Iraku, naj bi po navedbah diplomatov v Iranu izurila močno vojsko, ki naj bi štela od 10.000 do 15.000 mož. Predstavniki ASRII pa so pozvali Iračane, naj se pripravijo na vstajo proti Sadamu Huseinu in njegovi vojski ter se pridružijo vrstam opozicije.

Generalni sekretar ZN Kofi Annan je sklical sestanek voditeljev humanitarnih agencij ZN, na katerem so razpravljali o zagotavljanju humanitarne pomoči Iračanom. Annan je države, ki vodijo vojno v Iraku, pozval, naj prizanesejo civilistom. Izrazil je tudi zaskrbljenost nad civilnimi žrtvami v Iraku. Pri tem je opozoril na novice o raketnem napadu na tržnico v Bagdadu. Annan je zahteval spoštovanje mednarodnih pravil o zaščiti civilistov v vojni. Kot je dodal, je ameriško svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice opozoril, da so države, ki vodijo vojno v Iraku, odgovorne za blagor prebivalcev.

Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je izrazil zaskrbljenost nad poslabšanjem humanitarnega položaja v Iraku in dodal, da komisija dela "vse, kar je v njeni moči," da bi civilnemu prebivalstvu čimprej dostavila pomoč.

Tudi v sredo so se po svetu nadaljevali množični protesti proti vojni v Iraku, ki so jih v Španiji, Avstraliji in Južni Koreji zaznamovali tudi neredi.