Kronologija iraške vojne:

Ameriške topniške enote so nato popoldne začele silovito obstreljevati položaje iraških enot na jugu Iraka, kar bi lahko pomenilo začetek prve faze kopenskega posredovanja proti Iraku. Po navedbah ameriških vojaških predstavnikov so ZDA sicer v uvodnem napadu uporabile približno 40 manevrirnih raket in nekaj za radar nevidnih lovcev F-117. Iraška protiletalska obramba je na napade odgovorila, a neuspešno. Po napadu na Bagdad pa je nekaj iraških raket padlo na kuvajtsko ozemlje. Tarča ameriških sil naj bi bili objekti blizu Bagdada, v katerih naj bi bilo iraško vodstvo na čelu s Sadamom Huseinom. Slednji je po iraških trditvah napad preživel in je po začetku bombardiranja Bagdada na televiziji pozval k uporu in Iračanom obljubil zmago. Sicer pa naj bi v napadu po dosedanjih podatkih umrl en človek, 14 pa jih je ranjenih.

Bush je v nagovoru Američanom in svetu napovedal, da se je misija za razorožitev Iraka šele začela, saj državo obkroža 300.000 ameriških vojakov. Bush je tudi povedal, da bi lahko bil spopad dolg in težji, kot so nekateri pričakovali. Tudi dva neimenovana vira pri ameriški vladi sta navedla, da so bili uvodni napadi le uvod v množičen napad, ki naj bi se začel še v četrtek po ameriškem času. Ameriški predsednik je v nagovoru tudi poudaril, da v vojaški operaciji sodeluje več kot 35 držav, ki dajejo ključno podporo z uporabo zračnih in pomorskih baz, nudijo obveščevalno in logistično pomoč ter sodelujejo z vojaškimi enotami.

Ameriški predsednik se je po prvem valu napadov na Irak sestal s svojimi glavnimi svetovalci, da bi razpravljali o rezultatih uvodnih napadov, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP povedal neimenovani visoki ameriški predstavnik. Busha je pred tem z zadnjimi dogodki v Iraku seznanila njegova svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice. Bela hiša naj bi sicer v kongres kmalu poslala zakon, v katerem bo kongresnike zaprosila za sredstva za vojaško operacijo in obnovo Iraka, navaja ameriška tiskovna agencija AP.

Tudi v britanski vladi so po prvih napadih na Bagdad navedli, da ti "še niso začetek prave vojaške kampanje" v Iraku. Britanski obrambni minister Geoff Hoon je kasneje napovedal, da ne bo več potrebno dolgo čakati na začetek obširne ofenzive proti Iraku. "Začetne operacije" v Iraku, je pojasnil Hoon, so bile usmerjene proti iraškim "voditeljem". Te operacije pa so bile le predhodne etape množične operacije, ki se bo začela "kmalu", je še dodal. Hoon je tudi navedel, da so britanski vojaki pripravljeni na odhod ob boku ameriških enot, s čimer naj bi posredno potrdil, da niso sodelovali v prvem valu napadov na Irak. Zvečer naj bi Britance nagovoril tudi britanski premier Tony Blair.

Pentagon je medtem že ocenil škodo, nastalo v prvih napadih ameriških sil na cilje v Iraku, in se pripravlja na obsežnejši napad, v katerem bi sodelovalo 300.000 ameriških in zavezniških sil, ki še obkrožajo Irak, poroča AP, ki se sklicuje na ameriške vojaške predstavnike. Ameriško obrambno ministrstvo je sicer po poročanju ameriških medijev prepričano, da je bilo v uvodnih napadih ubitih nekaj iraških vojaških voditeljev. Po poročanju televizije CNN, naj bi Pentagon o tem dobil nekatere namige.

Iz Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) v Ženevi so sicer sporočili, da je njihova ekipa v Bagdadu dobila potrjene podatke, po katerih je bil v prvem valu ameriških napadov na iraške cilje ubit en človek, 14 pa jih je bilo ranjenih. V Jordanijo naj bi medtem prispelo okoli 300 beguncev iz Iraka, je sporočil predstavnik Rdečega križa. Iraški minister za informiranje je Sajid al Sahaf pa je poudaril, da je iraški predsednik Sadam Husein preživel nanj uperjen ameriški napad. Dokaz za to naj bi bil nastop Huseina na televiziji in to kljub temu, da je bilo na Bagdad izstreljenih 40 raket. Iraško vodstvo je obenem pripravljeno tuje novinarje ob določenem času odpeljati na kraj, kamor so padle ameriške rakete in bombe. Iraški minister za informiranje je ob tem ameriško in britansko vlado ozmerjal kot "morilce, zločinsko bando in gobavce mednarodne skupnosti". Ameriškega predsednika Georgea Busha in britanskega premiera Tonyja Blaira bi moralo uničiti lastno ljudstvo, je še povedal al Sahaf.

ZDA so medtem dočakale težko pričakovano glasovanje turškega parlamenta o odprtju zračnega prostora za letala ZDA. Turški parlament je odobril predlog vlade, ki ameriškim letalom med vojno v Iraku dovoljuje uporabo turškega zračnega prostora. Turški poslanci so obenem odobrili napotitev turških enot na sever Iraka, poročajo tuje tiskovne agencije. Od 535 navzočih poslancev jih je za vladni predlog glasovalo 332, 202 poslanca sta se izrekla proti predlogu, eden pa se je glasovanja vzdržal, je povedal predsednik parlamenta Buelent Arinc. Predlog turške vlade pa ameriškim letalom ne dovoljuje uporabe turških letalskih oporišč in tudi ne postanka na turškem ozemlju za oskrbo z gorivom. Tako ZDA za akcije v Iraku ne bodo mogle uporabiti svojih letal, nameščenih v zračnem oporišču Incirlik na jugozahodu Turčije.

Francija pa ne izključuje možnosti posredovanja v Iraku, če bi slednji uporabil kemično, biološko in bakteriološko orožje proti ameriškim in zavezniškim silam ali proti sosednji državi, je na tedenski novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik francoskega obrambnega ministrstva Jean-Francois Bureau. Kot je še dodal, Francija v zvezi z morebitno pomočjo doslej ni prejela še nobene prošnje ne od ameriške vojske ne od držav v regiji, s katerimi ima sklenjene dogovore na področju obrambe. Bureau je še povedal, da bo morebitna pomoč Francije določena "na podlagi potreb in bi lahko predstavljala tudi vojaška sredstva", poroča agencija AFP.

V Bagdadu so se okoli 3.30 po srednjeevropskem času oglasile sirene, ki so opozarjale na nevarnost zračnega napada, nato pa je odjeknilo več eksplozij. Po uvodnem valu napadov je nato v Bagdadu zavladalo relativno zatišje. Zadnji, po navedbah agencije AFP tretji napad na Bagdad, je bil ob 4.36 po srednjeevropskem času. Konec nevarnosti so sirene v Bagdadu označile okoli 6. ure zjutraj. Izstrelki so po navedbah AFP zadeli jugovzhodni del Bagdada. Tudi napad pred tem naj bi bil usmerjen na isti del mesta. Iraški minister za informiranje Sajid al Sahaf je sicer povedal, da so bili napadi na Bagdad usmerjeni na zahodni del mesta. Pri tem je povedal, da je bilo poleg postaje satelitske televizije in carinske uprave v napadu poškodovanih tudi več trgovin.

Iraška protiletalska obramba je na napade sicer odgovorila, a po dosedanjih podatkih brez uspeha. Televizija CNN je pozneje poročala, da so bile ameriške enote na kuvajtsko-iraški meji tarča devetih iraških raket, ki naj bi eksplodirale blizu njihovih položaj. Ameriška letala je bilo sicer slišati tudi na severu Iraka, na ozemlju pod nadzorom Kurdov. Tiskovni predstavnik ameriške mornarice pa je sporočil, da so rakete tomahawk na Irak izstrelili s šestih ameriških vojaških ladij, ki plujejo na območju Bližnjega vzhoda, med drugim z dveh podmornic. Ameriški mediji pa so poročali, da na jugu Iraku že delujejo ameriške specialne enote. Te naj bi opravljale izvidniške misije, je poroča televizija CNN. Specialne enote naj bi pripravile teren za vkorakanje ameriških kopenskih sil.

Ameriške topniške enote so nato popoldne začele s havbicami in večcevnimi raketometi silovito obstreljevati položaje iraških enot na jugu Iraka. Slišati je mogoče silovite detonacije, na nebu pa je mogoče opaziti številne sledove raket. Kot je dejal poveljnik ameriške 3. pehotne divizije, generalmajor Bufourd Blount, bi ta topniški zaporni ogenj lahko pomenil začetek prve faze kopenskega posredovanja proti Iraku, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Blount je sicer v sredo napovedal, da bo do topniškega obstreljevanja prišlo vzdolž celotne iraško-kuvajtske meje.

Priče so poročale, da je iz smeri naftnih vrelcev na jugu Iraka pri Basri videti visoke oranžne plamene, poroča AP. Po podatkih ameriških marincev na severu Kuvajta blizu meje z Irakom, naj bi goreli tamkajšnji trije naftni vrelci, vendar uradne potrditve podatkov še ni, čeprav je zažiganje naftnih polj Iračanom očital tudi ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld. Pred ognjenimi zublji so priče, ki so ogenj videle iz Kuvajta, 13 kilometrov južno od kuvajtsko-iraške meje, slišale eksplozije. Priče sicer niso mogle povedati, ali so bile eksplozije povezane z izbruhom ognja, bile pa so tako močne, da so se tresla tla na območju. Arabska satelitska televizija Al Arabija je poročala, da je ogenj izbruhnil na naftnem polju al Rumeila na območju Basre, še poroča AP.

Kuvajt pa je zatrdil, da je bilo na njegovo ozemlje po uvodnih napadih ZDA na Bagdad izstreljenih šest iraških raket, česar Irak ni zanikal. Na kuvajtskem obrambnem ministrstvu so pojasnili, da sta bili dve od šestih raket, ki so padle na njihovo ozemlje, vrste scud, medtem ko za druge štiri še ne vedo, katere vrste so bile. Tiskovni predstavnik kuvajtskega obrambnega ministrstva, poveljnik Jusuf Al-Musa, je sicer zatrdil, da iraške rakete - eno je prestregla ameriška protiraketna raketa vrste patriot - v Kuvajtu niso terjale žrtev. So pa rakete zagotovo povzročile preplah. V kuvajtski prestolnici so se tako že dvakrat oglasile sirene za nevarnost napada, ljudje pa so si nadeli zaščitne maske in hiteli v zaklonišča.

Tiskovni predstavnik ameriškega poveljstva v Katarju Frank Thorp pa je po navedbah tujih tiskovnih agencij povedal, da se je v sredo zvečer med operacijami na jugu Iraka ponesrečil helikopter ameriških zračnih sil, na katerem so bili pripadniki posebnih enot, pri čemer pa ni bilo žrtev. Kot je še poudaril Thorp, letalo ni bilo zadeto, incident pa naj ne bi bil povezan z davišnjim začetkom ameriških napadov na Irak.

Zaradi napadov na Irak so v številnih državah okrepili varnostne ukrepe, Washington pa je svoje državljane, ki živijo na tujem, opozoril pred morebitnimi povračilnimi dejanji teroristov. Varnostne ukrepe, predvsem okoli diplomatskih predstavništev in strateških objektov, so med drugim okrepili v Nemčiji, Franciji, na Poljskem, v Španiji in Rusiji. V Izraelu pa so oblasti med drugim starše pozvale, naj otroke v šole pošljejo z zaščitnimi maskami.

ZDA so sicer obenem z napadi na Irak začele še z ofenzivo proti teroristični mreži Al Kaida in talibanom v Afganistanu. Pri akciji na jugovzhodu Afganistana blizu pakistanske meje sodeluje več kot 1000 ameriških vojakov, je dejal predstavnik ameriške vojske v Bagramu blizu Kabula. Gre za največjo ofenzivno akcijo od operacije Anakonda pred letom dni, opazovalci pa menijo, da je namen teh ameriških vojaških akcij preprečiti morebitne odgovore Afganistana na napad na Irak.