Kronologija iraške vojne:

Španska zunanja ministrica Ana Palacio je v sredo omenila možnost, da bi lahko predlog nove iraške resolucije celo umaknili zaradi odločenosti Francije, da bo vložila veto. Ob tem je poudarila, da gre le za eno od možnosti. Britanski premier Tony Blair pa je medtem znova potrdil, da ostaja odločen v prizadevanjih, da bi VS ZN sprejel drugo resolucijo o Iraku. Zaenkrat pa še vedno ni določen datum, kdaj naj bi o novi resoluciji glasovali.

Udeleženci prvega dne odprtega zasedanja VS ZN o Iraku so se v torek v skladu s pričakovanji večinoma izrekli proti britansko-ameriško-španskemu predlogu druge iraške resolucije, ki jo razumejo kot avtorizacijo vojne. Odprto zasedanje je v imenu gibanja neuvrščenih zahtevala predsedujoča gibanju Malezija, v torek pa je svoja mnenja izrazilo 28 držav. Za govor so prijavljeni predstavniki še najmanj 17 držav, zato bo seja potekala tudi v sredo, torej glasovanja o predlogu resolucije ne bo najmanj do četrtka.

Diplomati Velike Britanije so s pomočjo kanadskih kolegov v torek vodili prizadevanja za dosego kompromisa, ki bi preprečil veto stalnih članic VS in prepričal šesterico neopredeljenih nestalnih članic, da podprejo resolucijo, ki bi Iraku dala novo zadnjo možnost za razorožitev. Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer pa je zatrdil, da se bo glasovanje o resoluciji še ta teden, čeprav naj bi se v State Departmentu zavzemali za odlog, če bo obstajala možnost za pridobitev večje podpore.
Pogajanja med neopredeljenimi članicami VS (Čile, Kamerun, Angola, Gvineja, Pakistan, Mehika) in Veliko Britanijo se vrtijo okoli časa, do katerega bi moral Irak dokazati, da se resnično razorožuje.

Nekateri predstavniki mednarodne skupnosti pa so se zavzemali za mir. Prvi govornik na torkovem odprtem zasedanju VS je bil veleposlanik Iraka Mohamed Al Duri, ki je zatrdil, da je njegova država že sprejela strateško odločitev o razorožitvi in popolnoma sodeluje z mednarodnimi inšpektorji UNMOVIC in IAEA. Odpravnik poslov malezijske misije Zainudin Jahja je člane VS dramatično pozval, naj v imenu človečnosti zavrnejo vojno. Veleposlanik Južne Afrike Dumisani Kumalo je poudaril, da z vojsko ni mogoče prinašati demokracije in izboljševati človekovih pravic.

Stalni opazovalec Arabske lige Jahja Mahmasani je opozoril, da so na nedavnem vrhu Arabske lige menili, da bo napad na Irak napad na vse arabske države. Iranski veleposlanik Javad Zarif je prepričan, da vojna ne bo izboljšala ničesar in da ne moralno ne politično ni sprejemljivo, če o vojni ali miru odločajo dejavniki, kot je mesečina, vreme, nestrpnost vojakov in podobno. Proti vojni so se izrekli tudi predstavniki Indije, Alžirije, Egipta, Libije, Belorusije, Kube, Nove Zelandije, Brazilije in drugi.

Ana Palacio je med obiskom v Parizu, kjer se bo srečala s francoskim kolegom Dominiqueom de Villepinom, sicer izrazila upanje za mirno razorožitev režima iraškega predsednika Sadama Huseina. Povedala je tudi, da še ni določen natančen datum, kdaj naj bi VS ZN glasoval o ameriško-britansko-španskem predlogu druge iraške resolucije.

Blair je na rednem tedenskem srečanju s poslanci dodal, da skuša London skupaj z zaveznicami oblikovati popravljeno drugo resolucijo, ki bi določila jasne pogoje, ki jih mora izpolniti Irak, če želi dokazati, da v celoti izpolnjuje resolucije ZN o razorožitvi. Dodal je, da skušajo najti podlago za kompromis, kar pa je "zapleteno, saj ena država pravi, da bo ne glede na okoliščine glasovala proti", s čimer je mislil na Francijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Poskusi za mirno rešitev krize v Iraku so v zadnji fazi, pa je zatrdil tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer in poudaril, da je ameriški predsednik George Bush diplomaciji dal dodaten čas za rešitev krize, vendar pa ta ne bo trajal večno. Fleischer sicer ni želel nakazati, kdaj naj bi VS ZN glasoval o novi resoluciji.
Fleischer je še potrdil, da je Bush v sredo nadaljeval telefonske pogovore s tujimi voditelji, da bi tako pridobil podporo za sprejetje nove resolucije ZN o Iraku.

Medtem pa je London iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu postavil šest pogojev, ki jih mora izpolniti, če se želi izogniti vojni. Kot je sporočil britanski državni sekretar za zunanje zadeve Mike O'Brien, je pogoje sestavil britanski zunanji minister Jack Straw, vključeni pa naj bi bili v nov predlog resolucije o Iraku.

Med pogoji je zahteva, da Bagdad dovoli 30 ključnim iraškim strokovnjakom za oborožitev odhod na Ciper, kjer bi jih zaslišali inšpektorji ZN, Husein pa bi moral na iraški televiziji izjaviti, da se odpoveduje orožju za množično uničevanje. Irak bi tudi moral uničiti 10.000 litrov antraksa ter drugih kemičnih in bioloških orožij, ki naj bi jih domnevno imel. Bagdad mora tudi pojasniti, kaj je z brezpilotnim letalom z razponom kril 7,45 metra, ki so ga v Iraku našli mednarodni inšpektorji.

Ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld je na novinarski konferenci v Washingtonu omenil možnost ameriške vojaške operacije v Iraku brez sodelovanja Londona, na kar se je že odzval britanski obrambni minister Geoff Hoon, ki je zanikal, da bi London spremenil svoje stališče in nameraval pustiti, da bi se ZDA same podale v morebitno vojno proti Iraku brez nove resolucije. Hoon je sicer v zvezi z Rumsfeldovo izjavo pojasnil, da je Rumsfeld govoril o teoretični možnosti, da britanske sile v vojaški akciji ne bi sodelovale. Kot je še dodal, je Rumsfeld lahko prepričan, da bo Velika Britanija pomembno vojaško prispevala v primeru vojne proti Iraku.

Ruski zunanji minister Igor Ivanov pa je ob koncu obiska v Iranu ponovil rusko nasprotovanje vsakršni resoluciji, ki bi omogočila vojaško posredovanje v Iraku. Ivanov se je na srečanju z iranskim predsednikom Mohamedom Hatamijem zavzel za globalno zavezništvo proti vojni v Iraku in menil, da bi ZDA morale rešitev iraške krize poiskati v okviru ZN, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ameriškemu stališču, da se Irak še ni razorožil ali odločil za popolno in brezpogojno sodelovanje z inšpektorji, pa se je pridružil tudi Kuvajt. Veleposlanik Mohamed Abulhasan je izrazil podporo predlogu resolucije, ker predstavlja izraz odločnosti VS proti iraškemu izzivanju mednarodne skupnosti. Avstralski veleposlanik John Dauth je povedal, da Irak ni spremenil odnosa in da ne sodeluje, kot bi moral. Ameriško stališče so podprle tudi Islandija, Južna Koreja, Singapur, Albanija in Turčija.

Med Ankaro in Washingtonom pa medtem potekajo pogajanja o tem, da bi lahko ZDA v pripravah na vojno v Iraku uporabljale turški zračni prostor, vendar pa mora vsakršno odločitev o odprtju turškega zračnega prostora potrditi parlament v Ankari. Ameriška letala, ki so nameščena v oporišču Incirlik, ta čas nimajo dovoljenja za sodelovanje v morebitni operaciji proti Iraku.

V Washingtonu pa so v sredo objavili strokovno poročilo z naslovom "Irak - dan potem", v katerem piše, da bo obnova Iraka po spremembi režima zahtevna in draga naloga, ki bo od ZDA zahtevala velike in dolgotrajne politične, finančne in človeške napore. Poročilo je pripravila skupina strokovnjakov pod vodstvom nekdanjega državnega podsekretarja Thomasa Pickeringa in nekdanjega obrambnega sekretarja Jamesa Schlesingerja, v njem pa so administraciji, ki po njihovem mnenju doslej javnosti ni dala vedeti, kolikšen bo obseg dela v Iraku po koncu vojne, dali štiri priporočila.

Najprej bi moral predsednik Bush, menijo omenjeni strokovnjaki, kongresu in javnosti povedati, da bo povojna obnova Iraka stala več milijard dolarjev. Po nekaterih ocenah celo do 20 milijard dolarjev v nekaj prihodnjih letih, še zlasti, če bo okoli 75.000 ameriških vojakov ostalo v Perzijskem zalivu, da bi tam vzdrževali mir. Drugi predlog je, da bi morala zagotoviti zaščito iraških civilistov, saj je to "ključ do miru". To med drugim pomeni humanitarno pomoč, zaščito beguncev, nadaljevanje programa nafta za hrano in oblikovanje iraške policije. Tretji predlog je, naj si ZDA prizadevajo, da bi pri obnovi Iraka sodelovalo čim več držav in mednarodnih organizacij. In nenazadnje bi morali v procesu tranzicije sodelovati sami Iračani. Ti bi morali zasesti ključna mesta v prihodnji upravi, nadaljevati pa bi se moralo tudi delo javnih služb. Glede nafte poročilo meni, da bi morale ZDA prihodnji iraški vladi prepustiti izbiro "iraške naftne politike".