Kronologija iraške vojne:

Medtem ko se Velika Britanija zavzema za novo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, s katero bi bilo potrjeno, da Irak ni izpolnil svojih mednarodnih obveznosti glede razorožitve, pa Francija temu nasprotuje in vztraja pri okrepitvi mednarodnih inšpekcij za nadzor nad orožjem za množično uničevanje, ki naj bi poskrbele za mirno razorožitev Iraka.

Novo resolucijo, ki jo namerava Velika Britanija VS ZN predložiti skupaj z ZDA še danes, je napovedal britanski zunanji minister Jack Straw. "V predloženi resoluciji bo potrjeno, da Irak ni izpolnil zahtev po popolni razorožitvi, s čimer se izteka njegova zadnja priložnost za mirno rešitev krize. Odločitev ZN o novi resoluciji pa pričakujemo dva tedna po predložitvi," je dejal Straw in dodal, da bo tako časa za razpravo o resoluciji dovolj.

Novi resoluciji VS ZN o Iraku pa nasprotujeta tako Francija kot Nemčija. Kot je povedal francoski zunanji minister Dominique de Villepin, inšpektorji za nadzor nad orožjem za množično uničevanje še vedno lahko opravljajo svoje delo in bodo ZN ponovno poročali 7. marca. Ob tem je napovedal, da bo Francija še danes VS predložila natančen načrt za krepitev dela inšpektorjev, ki naj bi vodila v popolno razorožitev Iraka in uničenje vseh zmogljivosti za proizvodnjo orožja.

Čeprav vojaškega napada na Irak de Villepin ni izključil, pa je opozoril, da je uporaba sile lahko le zadnje sredstvo, ki se ga sme izkoristiti šele, ko inšpektorji potrdijo, da napredka ni. "Vojna ni neizogibna in uporaba sile je le skrajno sredstvo," je dejal nemški zunanji minister Joschka Fischer. "Trenutno so vsa prizadevanja usmerjena v uresničevanje resolucije 1441, katere mehanizmi še niso izčrpani, zato sprejemu nove resolucije nasprotujemo," je poudaril Fischer.

Grško predsedstvo je sicer te razlike poskušalo zakriti. "EU je v svojem namenu združena - želi razorožitev Iraka, njegovo polno sodelovanje z inšpektorji, katerih delo trdno podpira. Glavno vlogo pri reševanju krize pa imajo ZN," je dejal zunanji minister George Papandreu. "Vojna ni neizogibna in možnost za mirno rešitev krize obstaja, uporaba sile je le skrajno sredstvo," je pristavil. S tem je vodja grške diplomacije povzel skupno stališče, ki ga je EU na oblikovala na vrhu pred tednom dni, in razhajanj ob novi resoluciji ni hotel komentirati. "O novi resoluciji bo odločal VS in ni na nas, da bi jo komentirali," je dejal Papandreu, ki sicer konec tedna kot predsedujoči EU odhaja na pogovore v Washington in k Arabski ligi.

V senci iraške krize je minila ministrska obravnava drugih tem, kot so razmere na Balkanu. V zvezi s slednjimi so vodje diplomacij sicer jasno poudarili, da je sodelovanje držav Zahodnega Balkana z mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu nujno za njihovo nadaljnje približevanje povezavi, zato so jih pozvali, naj to uresničijo.

Aktualno je sodelovanje s sodiščem za Srbijo in Črno goro, ki v Haag obtožencev dejansko še ni začela pošiljati, zelo pomembno pa tudi za Hrvaško, saj je od njega v veliki meri odvisna usoda njene v petek vložene uradne prošnje za članstvo v EU. "Hrvaška odločno, odprto in iskreno sodeluje s sodiščem in je izpolnila 97 odstotkov zahtev," je tako po političnem dialogu med evropsko trojko dejal hrvaški zunanji minister Tonino Picula.

Za generala Janka Bobetka - Zagreb je izročitev 84-letnega veterana in narodnega heroja Haagu zavračal - čakamo uradno potrdilo, da je preveč bolan za sojenje, medtem ko je general Ante Gotovina, 48-letni nekdanji poklicni vojak in borec v tujski legiji, na begu in upamo, da bo aretiran, je Picula pojasnil usodo dveh najbolj razvpitih primerov, na podlagi katerih je EU Hrvaški očitala nesodelovanje s sodiščem.

Hrvaške prošnje za članstvo pa ministri danes niso preučili, temveč bodo to storili v prihodnjih mesecih, morda marca ali aprila, je napovedal Papandreu. To namreč predstavlja naslednji korak na hrvaški poti proti EU - po preučitvi prošnje morajo ministri Evropsko komisijo zaprositi za pripravo mnenja o njej, za kar je nato potrebno približno leto dni. V primeru ugodnega mnenja pa bi EU nato na vrhunski ravni odločala, kako prošnjo obravnavati naprej oziroma ali Hrvaški podeliti status kandidatke in ji prižgati zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Hrvaška bi sicer rada "ujela" Bolgarijo in Romunijo, ki se o članstvu že pogajata in sta si za ciljni datum vstopa v EU zastavili leto 2007.

Hrvaški bi se na tej poti rada pridružila tudi Makedonija, pa je po političnem dialogu z evropsko trojko povedala makedonska zunanja ministrica Ilinka Mitreva. Zato namerava Skopje za članstvo države v EU zaprositi do konca letošnjega leta, je dejala. Makedonija z EU enako kot druge države Zahodnega Balkana sodeluje v okviru procesa stabilizacije in pridruževanja ter je kot prva med njimi pred dvema letoma s petnajsterico podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju. Počasno uresničevanje mirovnega sporazuma z Ohrida, s sklenitvijo katerega je Skopje ob pomoči EU preprečilo državljansko vojno, pa je njen napredek precej ustavilo. Prav tako za stabilizacijo razmer v Makedoniji še vedno skrbijo mednarodne mirovne sile.

Vodenje slednjih bo skladno z načrti v kratkem, predvidoma marca, prevzela prav EU, ki načrtuje iz rok zveze NATO prevzeti tudi vodenje mednarodnih mirovnih sil v Bosni in Hercegovini v začetku prihodnjega leta. Odločitev v tej smeri ministri sicer niso sprejemali, temveč se bodo k vprašanju znova vrnili na svojem majskem zasedanju, ko naj bi tak korak tudi podprli. Za načrtovanim prevzemom vojaške operacije v Makedoniji bi bil prevzem mirovnih sil v BiH druga taka misija, ki bi jo vodila EU. EU sicer od januarja letos vodi tudi policijsko misijo v BiH.

Ob "balkanskih" so ministri obdelali še vrsto drugih tem. Tako so se seznanili s potekom dela konvencije o prihodnosti povezave, ki mora do junija letos pripraviti smernice za temeljito prenovo EU. Pri tem so se dotaknili tudi časovnega načrta za sklenitev njenega dela, a vanj niso posegali. Ministri so govorili še o odnosih s prihodnjimi sosedami razširjene EU, in sicer v okviru pobude Širša Evropa, ter pred bližnjih majskim vrhom z Rusijo pozornost posvetili odnosom z Moskvo, razpravljali pa so tudi o pripravah na marčni gospodarski vrh EU in novem poročilu o gospodarski in socialni koheziji v uniji.