V VS ZN močno nasprotovanje vojni v Iraku

V razpravi je sodelovalo kar 61 držav, večina od njih pa je tako danes kot tudi že v torek odločno opozarjala na nevarnosti morebitne "humanitarne more", ki bi v primeru vojne doletela že tako obubožano in trpeče iraško prebivalstvo. ZDA in Velika Britanija pa po poročanju ameriške tiskovne agencije AP medtem pripravljata novo resolucijo o Iraku, katere osnutek nameravata VS ZN predložiti še do konca tega tedna, najkasneje pa v začetku naslednjega.

Islandija in Norveška sta danes ugotovili, da se čas za mirno rešitev krize v Iraku v nasprotju z opozorili ZDA še ni iztekel. Norveški veleposlanik v ZN Ole Peter Kolby je sicer Bagdadu tudi očital, da izziva VS in zavaja mednarodno skupnost, mednarodna skupnost pa po njegovih besedah predvsem ne sme dopustiti, da bi jo iraško vprašanje sprlo in razklalo. Njegov kanadski kolega Paul Heinbecker je dejal, da Irak sedaj omahujoče ponuja tisto sodelovanje, ki ga ZN dejansko dolguje že več kot desetletje, in opozoril, da se bosta vloga in pomen ZN v zgodovini ocenjevala predvsem po tem, kako se bodo odločili ravnati v zvezi z Bagdadom.

Paragvaj in Mauritius sta iraškega voditelja Sadama Huseina pozvala, naj za preprečitev vojne napne vse sile, skupaj z Malezijo, Indonezijo, Katarjem, Združenimi arabskimi emirati in še številnimi drugimi pa sta se zavzela za nadaljevanje dela inšpektorjev ZN v Iraku.

Iranski veleposlanik Javad Zarif je dejal, da si njegova država prav posebej želi razorožitve režima v Bagdadu, saj številni Iranci še danes trpijo zaradi posledic kemičnega orožja, ki ga je v 80. letih prejšnjega stoletja v vojni z Iranom uporabil Irak. Kljub temu pa ne vidi "nobenega povoda za takojšen napad". Že samo predstava, da bi lahko zahodna vojska sodelovala pri vodenju islamske in arabske države, po njegovem mnenju še dodatno destabilizira situacijo in je znamenje "prevladujočih utvar" v svetu.

Iraški veleposlanik Mohamed Al Duri pa je morebiten vojaški napad na Irak danes opisal kot neuspeh mednarodne skupnosti v smislu Ustanovne listine ZN. VS je opozoril, naj prisluhne pozivu k miru, ki prihaja od milijonov ljudi z vsega sveta, in prepreči vojno. Ob tem je tudi zatrdil, da bo njegova država v celoti podprla delo inšpektorjev ZN, če pa bodo ZDA Irak kljub temu napadle, bo ta odločno branil svojo suverenost. Z izjavo Al Durija, da Irak nima orožja za množično uničevanje, se je javna razprava v VS ZN tudi zaključila.

Že v torek je stalni predstavnik Grčije Adamantios Vasilakis v govoru v imenu Evropske unije, Bolgarije, Cipra, Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Turčije poudaril, da EU priznava primarno odgovornost VS ZN za razorožitev Iraka. Cilj ostaja popolna in učinkovita razorožitev Iraka, pri čemer želimo državljani Evrope to doseči na miren način. Vojna ni neizogibna, uporaba sile je lahko le zadnje sredstvo. Odgovornost za mirno rešitev krize je na Iraku, ki mora izpolniti vse obveznosti, ki jih predvidevajo relevantne resolucije VS ZN. Poudaril je tudi, da je inšpektorjem potrebno zagotoviti več časa ter vso podporo za njihovo delo, vendar pa se v primeru iraškega nesodelovanja inšpekcije ZN ne morejo nadaljevati v nedogled. Bagdad se mora zavedati, da se mora razorožiti in polno sodelovati; Iraku je dana zadnja možnost za mirno razorožitev, je dejal.

V regionalnem kontekstu je grški predstavnik v imenu EU in držav pristopnic, tudi Slovenije, zagotovil nadaljnjo podporo mirovnemu procesu na Bližnjem vzhodu in razrešitvi izraelsko-palestinskega spora. Izrazil je podporo zgodnji implementaciji časovnega načrta bližnjevzhodne četverice za rešitev bližnjevzhodnega vprašanja. Nujno je prenehanje nasilja in naseljevanja okupiranih ozemelj, enotnost mednarodne skupnosti ostaja vitalnega pomena za reševanje tega problema, je dejal. Grški predstavnik je v zaključku svojega nastopa potrdil zavezanost EU k sodelovanju z vsemi njenimi partnerji, še posebej z ZDA, v prizadevanjih za razorožitev Iraka, dosego miru in stabilnosti v regiji ter za zagotovitev spodobne prihodnosti vsem njenim prebivalcem, so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva.

Britanski veleposlanik v ZN Jeremy Greenstock pa je danes sporočil, da odločitev o tem, kako natančno se bo glasila druga resolucija o Iraku in kdaj točno bo predstavljena, zaenkrat še ni sprejeta. "Obstaja seznam možnosti," je glede vsebine napovedane resolucije dejal Greenstock, zatrdil pa je, da se bo novi britansko-ameriški osnutek navezoval na prejšnjo resolucijo VS ZN 1441. V njem bo tudi nedvomno določen, implicitno ali eksplicitno, skrajni rok, do katerega bo moral Irak dokazati svoje aktivno sodelovanje z inšpektorji ZN in spoštovanje resolucij ZN, je poročala AP.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer pa je danes zatrdil, da so ZDA še vedno trdno odločene predlagati drugo resolucijo o Iraku ter da nameravajo to storiti še ta teden ali najkasneje v začetku naslednjega tedna.

Po navedbah diplomatskih krogov nove resolucije še vedno ne podpira devet članic VS, kolikor jih je potrebnih za sprejetje resolucije v VS ZN. Poleg tega še vedno ni jasno, ali se bodo tri stalne članice VS ZN - Rusija, Kitajska in Francija - vzdržale glasovanja ali pa bodo vložile veto in tako preprečile sprejetje. Zaenkrat naj bi resolucijo zagotovo podprle le ZDA, Velika Britanija in Španija, vse ostale pa naj bi se nagibale tudi na stran Francije, ki novi resoluciji za avtorizacijo uporabe sile proti Iraku nasprotuje. Pogajanja okrog besedila nove resolucije naj bi bila končana do 1. marca, ko bo vodja Komisije ZN za nadzor, verifikacije in inšpekcije (UNMOVIC) Hans Blix podal novo poročilo o poteku inšpekcij v Iraku.