V New Yorku doslej največje protivojne demonstracije v ZDA

Po ocenah policije naj bi se na Manhattanu zbralo do 100.000 ljudi, organizatorji protestov trdijo, da jih je bilo 500.000, po mnenju neodvisnih opazovalcev pa je resnica bliže številki organizatorjev. Glavna tarča newyorških protestov je bil ameriški predsednik George Bush skupaj s podpredsednikom Dickom Cheneyjem, obrambnim ministrom Donaldom Rumsfeldom in državnim sekretarjem Colinom Powellom. Kljub najštevilčnejši udeležbi doslej pa med govorniki tudi tokrat ni bilo niti enega visokega ameriškega politika, saj ameriška javnost v nasprotju s svetovno še vedno večinsko podpira svojega predsednika v prizadevanjih za nasilno razorožitev režima iraškega diktatorja Sadama Huseina.

Newyorški župan Michael Bloomberg in republikanci so pred demonstracijami od zveznega sodišča uspeli dobiti prepoved načrtovanega pohoda protestnikov mimo sedeža OZN na prvi aveniji, ki je zato, razen močne policijske navzočnosti okrog palače narodov, samevala. Newyorška policija je proteste vzela zelo resno, saj je do njih prišlo v času povečane stopnje pripravljenosti na teroristične napade. Okrog palače ZN so bili po strehah nameščeni ostrostrelci, poleg psov za odkrivanje prepovedanih snovi pa so bili policisti opremljeni z detektorji za odkrivanje sevanja in opremo za odstranjevanje bomb ter strupenih snovi. Policija je za protestnike pripravila lepo ograjene "kletke", ki tokrat niso v celoti vzdržale pritiska množice, in ta se je raztegnila po prvi aveniji vse od 49. ulice ob palači narodov, pa na sever do 72. ulice.

Na stotisoče ljudi, ki so na Manhattan prihajali z vlaki in avtobusi, se je razlilo tudi po drugi, tretji in aveniji Lexington, precej skupin pa je policija zadrževala tudi drugje po mestu.

Policijski komisar Ray Kelly je na koncu dejal, da so aretirali skupaj okrog 50 ljudi, večinoma zaradi upiranja aretaciji in nedostojnega vedenja, kar pomeni poskusov prebijanja policijskih blokad. Kelly je dejal, da sta bila med demonstranti odpeljana v bolnico le dva in sicer eden zaradi diabetisa, drugi pa zaradi napada epilepsije. Zdravniško pomoč pa je moralo poiskati 8 policajev, od skupaj 5.000, kolikor so jih mobilizirali za nadzorovanje protestov. Dva policijska konja pa sta končala pri veterinarju. Enemu je spodrsnilo, ko se je prestrašil petard, drugega pa naj bi z dobro merjenim udarcem v glavo, v slogu Mikea Tysona, zbil na tla eden od protestnikov. Na tleh se je znašel tudi policaj, ki ga je jezna skupina protestnikov pošteno premikastila. Vsi pretepači so šli na hladno in glede na sloves newyorške policije jih za zapahi poleg kazenske ovadbe čaka še kaj bolj konkretnega od policajevih kolegov.

Na zahodni strani Manhattana pa je bila precej manj policijske pozornosti deležna skupina skoraj 1000 protestnikov, ki so kritizirali ?hipije? na drugi strani otoka in zahtevali, da Bush na Irak zmeče čimveč bomb. Njihova izjava, najverjetneje zaradi oddaljenosti, ni ustrezala resnici, saj na vzhodni strani Manhattana niso razgrajali hipiji, temveč ljudje vseh barv, starosti, spolov, poklicev in politične pripadnosti, ki so pod velikim transparentom na 51. ulici, na katerem je pisalo, da je svet proti vojni, izražali glasno nezadovoljstvo nad vojno zaradi nafte.

Udeleženci protesta, ki ga je pripravila krovna organizacija 120 različnih skupin pod skupnim imenom ?Združeni za mir in pravičnost?, niso verjeli zagotavljanjem uradnega Washingtona, da želijo ZDA Iraku prinesti demokracijo, saj naj bi se Bush menda požvižgal na človekove pravice in podobne ovire vladavini ameriškega kapitala. Vojna, po njihovem mnenju, ne bo zaustavila terorizma in čeprav nihče ni imel lepe besede za Sadama Huseina, pa so vsi prepričani, da ZDA ne smejo napadati držav, ki jih neposredno ne ogrožajo. Razlika med prejšnjimi demonstracijami je bila tudi v tem, da se je seznamu "hudodelcev" pridružil tudi Powell, v katerega je veliko udeležencev protestov izražalo globoko razočaranje, ker je pritegnil vojnim hujskačem.

Razen velike množice in hudega mraza, pa so bili sobotni protesti v New Yorku na moč podobni preteklim v istem mestu in drugje po ZDA. Udeležile so se jih skupine, ki so razen osrednje teme opozarjale na probleme Palestincev, kriminalizacije marihuane, varovanje okolja in podobnega. Očitna razlika je bila morda tudi ta, da so proteste tokrat le ?opazile? tudi ameriške televizije. Črnski voditelj Jesse Jackson je v soboto podpiral skoraj milijon demonstrantov v Londonu, v New Yorku pa so se za govorniškim odrom zvrstili predsedniški kandidat demokratov Al Sharpton, sin borca za državljanske pravice Martin Luther King 3., filmska igralca Susan Sarandon in Danny Glover, pevca Harry Belafonte in Pete Seeger. Proteste je s pesmijo ?Svoboda? odprl Richie Havens, ki je pred 34 leti storil isto na začetku legendarnega koncerta v Woodstocku. Med govorniki je bil tudi nadškof Desmond Tutu iz Južne Afrike, ki je zatrdil, da mora ameriška administracija poslušati svet, ki pravi, da morajo mednarodni inšpektorji v Iraku dobiti več časa. Tutu je menil, da demonstracije niso zaman, saj so ljudje na ulici pomagali k zrušitvi berlinskega zidu in odpravi apartheida.

Demonstracije in protesti so potekali tudi v drugih ameriških mesti, med drugim v Chicagu, Philadelphiji, Miamiju, Seattlu, Detroitu, Milwaukeeju in Los Angelesu, kjer je množici 100.000 ljudi spregovoril filmski igralec Martin Sheen. Svetovne tiskovne agencije poročajo, da se je v Londonu zbralo 750.000 ljudi, v Rimu milijon, v Berlinu 200.000, velike množice pa so nasprotovanje vojni proti Iraku izražale v skupaj 600 svetovnih mestih, med drugim Bruslju, Melbournu, Johannesburgu, Tokiju, Manili, Ljubljani, Atenah in drugje, kjer naj bi se skupaj, na doslej največjih protivojnih demonstracijah od časov vietnamske vojne naprej, zbralo okrog 6 milijonov ljudi.