Domov Forum NATO Igre Povezave
Forumi : Anarhistične teme : Nimam za kruh :) Forum je bil aktiven 2002 - 2012
1. karel
19.2.2002
Zdravo,

cel večer sem zabil za branje tegale sajta, pa moram malo pokomentirat :) Ko sem bil še majhen in živel v Jugoslaviji nisem videl bistvene razlike med socializmom in krščanstvom; oboji so se trudili narediti svet boljši. Nekako tako gledam na stvari še danes; vse ostalo je politika.

Tako kot so po vesolju raztreseni predmeti vseh možnih barv, tako smo po svetu naklamfani ljudje vseh možnih osebnostnih lastnosti. Vzrok različnosti in s tem tudi tekmovalnosti med nami ni neko družbeno pogojeno dejstvo, ki bi ga lahko odpravili z zakonom ali dogovorom, temveč je to neločljiva lastnost človekovega bivanja.

Ideje anarhizma so po eni strani dobre, tako kot naprimer krščanske, po drugi pa izgleda, kot bi hotel nekdo celo vesolje prebarvati na rdeče. Z daljincem :) Sprašujem se, kje je izrazna moč anarhizma? Kaj je storil anarhizem za človeštvo v zadnjih 50 letih? Zakaj sem videl zadnjič v Ljubljani na neki demonstraciji anarhiste z nekimi jebenimi kapucami na glavi? Osebno se ne bojim izraziti svojih idej pred komerkoli, za njimi stojim in v skladu z njimi delujem. Seveda ne trdim, da je Milan Kuæan ritolizni pigmejski kurac, ampak to je že politika, oziroma kultura dialoga.

Kot je povedal že Meskalito, tendenca v družbi kaže v prid osvobajanja posameznika, prispevek anarhizma v tem procesu pa je neznaten. Sovražnik anarhizma je močan, bogat in pameten, na žalost pa je stavil na napačnega konja in tega sedaj ni mogoče spremeniti. Slej ko prej ga bo mogoče zgrabiti za luliko, prej pa ga je treba samo še pravilno identificirati. Seveda pa je za anarhiste tu še en precej večji problem: vstat iz fotela, odložit mc-burger in daljinca in ...

Lp,
Karel Miklav

Ps: sajt je vesoljski, svaka čast avtorju!

2. mrNO
20.2.2002
>lastnosti. Vzrok različnosti in s tem tudi tekmovalnosti med nami ni neko družbeno pogojeno dejstvo, ki bi ga lahko odpravili z zakonom ali dogovorom, temveč je to neločljiva lastnost človekovega bivanja.

Ne gre za vzpostavljanje nekih novih zakonov, ampak ravno nasprotno, za njihovo rušenje. Zakoni so tisti, ki človekovo naravo potiskajo v nek umetni kalup, tega pa pisci zakonov sproti prilagajajo svojim interesom. Clovekova narava - pa naj bo tekmovalna ali kakrsna koli že - se lahko najbolje izrazi, če jo osvobodiš zakonov in prisil.

>kje je izrazna moč anarhizma? Kaj je storil anarhizem za človeštvo v zadnjih 50 letih?

Anarhizem ni neka ločena in izolirana teorija, ampak radikalizacija in najbolj dosledna izpeljava idej, ki so v svojih zametkih že v času razsvetljenstva razbile cerkveni totalitarizem srednjega veka, pozneje pa kulminirale v delavskih gibanjih 19. stoletja. Ob ustanovitvi I. Internacionale so bili anarhisti vodilna sila socialističnega gibanja. Žal pa v svojih vrstah niso imeli filozofskega genija, ki bi se lahko kosal z K. Marxom.

Vsekakor so ideje socializma (kamor sodi anarhizem) ogromno prispevale k izboljšanju položaja delavskega razreda (še posebej v kapitalističnih državah), ki je bil v zgodnjem kapitalizmu skoraj suženjski.

>Zakaj sem videl zadnjič v Ljubljani na neki demonstraciji anarhiste z nekimi jebenimi kapucami na glavi? Osebno se ne bojim izraziti svojih idej

To je bolj folklora kot skrivanje identitete. S kapuco pokazes da si anarhist <:)

>Kot je povedal že Meskalito, tendenca v družbi kaže v prid osvobajanja posameznika, prispevek anarhizma v tem procesu pa je neznaten.

Vsaka ideja ki zagovarja osebno svobodo in postavlja pod vprašaj legitimnost avtoritete - bodisi božje, kraljeve, predsednikove ali kapitalistove - je v tem smislu tudi anarhistična, tako da je prispevek anarhizma vse prej kot mali. (He, to je dobra stran ohlapne in gumijaste teorije - lahko jo raztegneš kamor ti je volja :-) )

>Seveda pa je za anarhiste tu še en precej večji problem: vstat iz fotela, odložit mc-burger in daljinca in ...

Ne moreš očitati pasivnosti samo anarhistom. Njim pravzaprav še najmanj...

>Ps: sajt je vesoljski, svaka čast avtorju!

Hvala :)

uzivaj,
Aljosa

3. Igor
21.2.2002
>Clovekova narava - pa naj bo tekmovalna ali kakrsna koli že - se lahko najbolje izrazi, če jo osvobodiš zakonov in prisil.

Saj točno zato obstajajo zakoni, da nas držijo na uzdi. To je edino pravilno, ker če bi vsak delal kej mu paše, bi zavladal kaos. Še sanja se ti ne kaj bi se zgodilo, če bi naenkrat ukinili zakone in dali ljudem "popolno svobodo".

4. karel
21.2.2002
Če gledaš nazaj skozi zgodovino, ko ni bilo zakonov še nikjer niti pisanih, niti verbaliziranih, niti ozaveščenih vidiš, da so ljudje paradoksalno živeli v zelo, zelo tesnih pogojih. Čeprav živimo v svetu z vse več zakoni, smo po drugi strani bolj svobodni. Seveda relativnost vsega ostaja.

Smisel sodelovanja je v dviganju energije za vse, ki pri tem učestvujejo. Za sodobnega človeka se mi zdi pomembno da uvidi, da ga družbeni zakoni oziroma medsebojni dogovori osvobajajo, vsekakor si verjetno nihče ne bo upal šimfati čez dogovore pri katerih je sam sodeloval.

Vsekakor razumem anarhiste, da bi si želeli pri nastajanju dogovorov sodelovati, pa še več nas je takih. Ima kdo kak predlog kako?

Lp, Karel Miklav

5. mrNO
23.2.2002
>pogojih. Čeprav živimo v svetu z vse več zakoni, smo po drugi strani bolj svobodni.

Bolj svobodni smo zato, ker smo zakone pregnali iz nekaterih sfer svojega življenja. Včasih je vladar lahko zaukazal karkoli, danes poznamo pojem temeljnih človekovih pravic, v katere ne sme posegati noben zakon.

>Smisel sodelovanja je v dviganju energije za vse, ki pri tem učestvujejo. Za sodobnega človeka se mi zdi pomembno da uvidi, da ga družbeni zakoni oziroma medsebojni dogovori osvobajajo, vsekakor si verjetno nihče ne bo upal šimfati čez dogovore pri katerih je sam sodeloval.

Glede dogovorov se strinjam, ampak zakoni niso dogovori. Dogovor temelji na prostovoljnem soglasju vseh strani, zakoni pa na prisili, tj. nasprotju svobode. Država me še ni nikoli vprašala če se strinjam z njenimi zakoni, niti nisem nikogar pooblastil, da bi o tem odločal namesto mene. S tem ko prostovoljne dogovore nadomešča z enostransko sprejetimi zakoni si država zagotavlja monopol, kar ji omogoča uzakonjaje tudi takih dogovorov, ki koristijo samo določenim skupinam - tistim, ki imajo moč in vpliv, da zakone predpisujejo.

6. anarhist
23.2.2004
pa kdo bi to bral.gremo raj na pir

7. anarhist
23.2.2004
aja pa še kak grafit napisat. gre kdo zraven?

 
anarhistični portal - anti-copyright 1998 - shall not rull & not be ruled - ruleless.com