Anarhistični portal


1. ataturk 22.5.2003	Kaj je nasilje? Dejavnost sile proti nekomu drugemu. To se lepo vidi v našem slovanskem jeziku, kjer ''sila'' ustreza glagolu ''siliti'', je nekaj zunanjega, negativnega. Nasprotno pa ''moč'' pomeni nekaj pozitivnega, kar prihaja od notraj (''zbral je svojo moč'', glagol ''moči''). V vsakdanjem jeziku se pojma navidez tudi prepleteta (''napravili so ga za močnega'', ''postal je silen''), vendar je tudi tu razlika v izvorni usmeritvi opazna (kdor postane močan, ni odvisen od drugih, odkrije sebe; kdor postane silen, se potrjuje preko drugih). Slovanska beseda ''moč'' je nadalje etimološko povezana z besedo ''mag'' in ''magija'', katere lastnost je toleranca, usmiljenje. Siljenje je opredeljeno kot tista druga, zlorabljena magija (''črna magija''). Na tem mestu moremo napraviti ekskurz po svetu nasilja glede na gibanje za drugačno ''globalizacijo''. Kot prvo bom omenil, da v antiglobalističnem gibanju imajo prevlado umirjeni, celo pacifisti, skupaj s tistimi, ki do nasilja zavzemamo neko distanco (čeprav nedamo končne sodbe), pa tvorimo skoraj vse gibanje. Navedel bom primer med slovenskimi libertarci zelo znanega libertarnega misleca Tončija Kuzmaniæa. Po Kuzmaniæu se bistvo globalizacije skriva v ustvarjanju nekega novega, pravzaprav šele pravega političnega sveta, ki temelji na političnem demosu posameznih zoonov politikonov, delovanje tega demosa (ki ima zelo podobno konotacijo kot Negrijeva postmarksistična multituda) pa je spontano, nekakšen happening. Ravno zato so Kuzmaniæa nasilni dogodki v Genovi in drugod pretresli. Ne da bi že zato postal zagovornik nelibertarnih idej, katerim še naprej ostaja neusmiljen kritik, Kuzmaniæ neverjetno ostro kritizira nasilna delovanja v antiglobalizacijskem gibanju. Ta kritika temelji n anjegovem ostrem ločevanju med družbo in politiko. Družbeno življenje ja življenje nasilja, zamenjati bi ga moralo politično, kjer namesto nasilja obstaja moč (uporabi prav ta ničejanski izraz). Politika je apriori nenasilna, vendar aktivna zadeva (''politika'' sedanjih držav mu je družbeno). Zato mu je nepredstavljivo, da bi antiglobalisti (v svojem odklonu proti družbi je ta izraz med redkimiantiglobalisti prevzel kot nekaj vsebinsko pravilnega) lahko izvajali kakršnakoli nasilna dejanja. Kuzmaniæ kot udeleženec demonstracij sicer opaža, da so med demonstranti vselej provokatorji, militantneži kakor tudi preoblečeni državni uslužbenci, ki da opazujejo dogajanje (navsezadnje: lahko pomagajo sprovocirati nasilje, če državi tako ustreza, op.p). vseeno pa zagovarja nenasilnost. Toda na tem mestu bom ponovil misel iz neke druge debate: logični samomor tolerance je samo toleriranje netolerantnega, ker s tem postane takšna (neselektivna) toleranca sama po sebi nasilna, ker omogoči prodor unificirajočega nasilja. Obstoječi družbeni odnosi s svojo hierarhijo in netolerantnostjo napravljajo posameznika ''nemočnega'', ga omrežijo, zasužnjijo. Predaja in pokorščina tudi sama pripomoreta k uveljavitvi nasilja in imata zato nujno nasilen značaj, ponotranjeno nasilje pa se imenuje ''strah''. Zato imajo tisti, ki v Tolstoju in Gandhiju vidijo prikrito nasilnost, v tem smislu še kako prav. Aktivna stran tega nasilja prihaja iz gospodujočega. ''Nasilni odpor'' proti nasilnežu je še vedno nasilje, ki ima svoj izvor v tistem drugem, ki sili. Nasprotno pa ima tisti, ki sili, izvor svojega nasilja kar v samem sebi. To je tudi razlika med fašisti, neoliberalisti, boljševiki in podobnimi, ki so zaradi sistema hierarhije, zagospodovanja, sami svoj izvor nasilja, in antiglobalisti, ki se ne upirajo zato, da bi osvojili arkhično oblast, ampak, da bi jo izpraznili, in katerih izvor nasilja leži šele v nasprotni strani, ki terja pokorščino, ponižanega človeka. Zato ni pravilno reči, da ima nasilje antiglobalistov enako težo kot nasilje policije ali neofašistov (Kuzmaniæ, Tolstoj, Gandhi, oprostite). Resnici na ljubo je tudi nenasilni odpor (stavke, fizična zasedba nekega prostora, demonstracije same po sebi) le blažja oblika nasilja, resda reaktivne narave, z izvorom v zunanjem, a vendarle. Moč, kolikor obstaja, je šele v nekem mimohodu drugega (porajajočega se?) sveta. Pokorščina in težnja po gospodovanju sta dve skrajnosti. Kar trdim jaz, je, da se moč najlažje uveljavlja ob določeni obrambi samega sebe, v neki dozi organiziranega protinasilja, ki omogoča izhod iz te situacije. Življenje ponižanega je namreč razvrednosteno in le-ta živi v večnem strahu. Če zbere pogum za odpor, postane sam zase anonimni heroj. Med pokorščino in željo po nadvladi je potrebno iskati tisto območje (proti)nasilja, ki se dotika potenciala moči. Seveda tveganja so- kdor hoče vladati, bo morda ubit v poskusu prevzema/ obdržanja oblasti, kdor hoče biti samostojen, bo morda ubit v poskusu doseči le-to, kdor hoče ostati pokoren, bo morda ubit zaradi pokorščine (kot vojak v vojnah, kot policist v akciji). Ne, življenje v nobenem primeru ni povsem varno. Zato je nasilje v obliki protinasilja razumljivo, to je približno tako, kot ko se instinktivno poskušamo braniti, če nas nekdo napade. Z obrambo, odporom in težnjo po osvoboditvi nasilnežu pokažemo ogledalo, v katerem bo uzrl svojo lastno podobo- nasilnost. Seveda smo ljudje različni. Nekateri smo bolj nasilni, nekateri manj. In še kakšen razlog bi se dalo najti.. Na masovnih demonstracijah se vedno najdejo provokatorji. Želja po osvoboditvi lahko ob masi ljudi, v občutku nekega kritja, sproži neselektivno (proti)nasilje. Početje seveda kaj hitro postane hudo sporno, ko trči ob drugega ponižanega človeka ''na oni strani''. Ubit bo nek običajni policist, zažgan bo Janezov preprost avto, mala družinska prodajalna, ki komaj zagotavlja preživetje, bo razbita. To nasilje nima več v celoti kritja v onem drugem, ni več protinasilje, ampak je v neki meri brutalno, gospodovalno nasilje. Ne pozabimo ogabnega upora tolp iz New Yorka, ki je vodil v uničujoč kaos! To je diktatura proletariata, ki kar kliče po novem gospodarju (in je lahko celo iniciirana s strani premetenega vladarja). Toda prijazni policist Jože, preprost avto Janeza, Špelina družinska trgovinica, to niso več povsem iste stvari kot so avtoritaren in gneven policist Grega, nov razkošni avto magnata Franca, veriga trgovin McDonalds ali neki kontejnerji sredi mesta. Da ne govorimo o plutokratskih dinastijah in vodilnih državnikih. Na tej osnovi težko izrečem dokončno sodbo, rečem pa lahko, da j edo izgredov n amasovnih demonstracijah potrebno distanciranje, hkrati pa, da preračunano odkrito protinasilje (zlasti proti nekaterim kapitalistom, državnikom) ima tudi neko legitimiteto, pa če se mediji in arkhične oblasti postavijo na glavo. In ta legitimiteta raste kolikor raste verjetnost in skupna volja do osvoboditve. Kar pa se pasivnega odpora tiče (stavke, mirni protesti, fizična prisotnost), ima vsekakor polno legitimiteto. Čeprav je nasilje. In sicer protinasilje. Brez sprostitve brutalnih teženj. In ravno zato. In zato, ker vodi k moči- to je eno in edino polje legitimizacije nasilja.

2. ataturk 22.5.2003	NASILJE Nasilje je seveda lahko spontano, nastalo šele ob množičnih DEMONSTRACIJAH zaradi masovnosti in/ali v odgovor na represijo. Kadar je nasilje bolje organizirano, uporabljeno naklepno kot taktika političnega boja, gre za TERORIZEM. Beseda se navezuje na teror, to je na nasilje in ustrahovanje. Kaj sploh je terorizem? TERORIZEM Po leksikonu CZ je terorizem opredeljen kot ''zamisel in izvajanje političnega boja, ki za dosego cilja uporablja metode zastraševanja in nasilja nad ljudmi in stvarmi.'' Pod tako široko zastavljeno definicijo seveda padejo tudi razne demonstracije. Nekdo je nekoč na tem forumu navedel trditev iz Vojnega leksikona (1981), kjer da so teroristične aktivnosti definirane kot: umori državnikov, ugrabitve letal, ladij, vlakov in podtikanje bomb v javne objekte ( šole, cerkve, trgovine, ipd. ). Po pravnem leksikonu CZ (1987) je pod pojmom terorizem zapisano: ''nasilje, umori, ugrabitve oseb ali stvari (letal, ladij, itd.), povzročanje eksplozij, požarov ali drugih splošno nevarnih dejanj, s posebnimi političnimi nameni. Posebnost terorizma je njegova organiziranost. Cilji terorizma so lahko različni, praviloma gre za napade na notranjo ureditev kake države s povzročanjem strahu in osebne negotovosti prebivalstva, ali za mednarodni terorizem, ta je lahko eno izmed sredstev kakega političnega gibanja, ki ima oporišče v eni državi, zoper politično ureditev v drugi državi...'' Brucea Russettin Harveya Starr, znana teoretika Mednarodnih odnosov pravita: Terorizem je sredstvo vplivanja, ki ga uporabljajo nedržavni delovalci in tudi države- predstavlja prilagodljivo in večnamensko taktiko. Glavni namen terorizma ni dejansko povzročeno uničenje, temveč dramatični vpliv na prebivalstvo." In potem naprej: "To dosežejo s kršenjem dveh najosnovnejših pravil vojne: nedotakljivosti civilistov in prepovedi neselektivne uporabe sile." In naprej: "Terorizem predstavlja sistematično uporabo nasilja za politične cilje, trajno zaporedje ukrepov za vzbujanje strahu,..." Kot tak je terorizem v kazenskem zakoniku obravnavan v treh členih: 353. člen obravnava nasilje zoper najvišje predstavnike države, 388. člen mednarodni terorizem, 355. člen pa ''običajni'' terorizem'' (''Kdor z namenom, da bi ogrozil ustavno ureditev ali varnost Republike Slovenije, povzroči eksplozijo ali požar, ali stori kakšno drugo splošno nevarno dejanje ali nasilje, ali zagrozi z uporabo jedrske snovi ali drugih sredstev za množično pobijanje ljudi intako ustvari pri ljudeh občutek negotovosti ali prestrašenosti, se kaznuje...'') Kakorkoli obračamo, glavni učinek, skupna točka vseh opredelitev, je vzbujanje strahu in najedanje obstoječega političnega sistema. Terorizem ni nujno usmerjen proti civilnemu življu, za njim lahko stoji tudi država (podpora skupinam). Populacijski razlogi so precej povezani z razmahom vojn in terorizma. Tako se je terorizem selil iz Evrope v tretji svet in iz krščanskih v islamske dežele. RAZLIČNE TERORISTIČNE SKUPINE Terorizem se pravzaprav pojavlja na vseh političnih spektrih: med konzervativnim blokom (tega sestavljajo predvsem verski fanatiki, nekateri nacionalisti; ultradesnica), med komunisti in med anarhisti. Med liberali, socialdemokrati terorizma ni (razen morda preko političnega sistema- varnostne službe) tudi med zmernimi libertarci terorizma ni. Če si ogledamo najprej terorizem na strani konzervativnega bloka. Za ta blok je značilno, da želi okrepiti družbene institucije v povezavi s tradicionalistično držo. Zato terorizem praviloma ni pogosto uporabljeno sredstvo. Konzervativci imajo namreč v povezavi z liberalno- demokratskimi strujami razpletene mreže preko Cerkve in politično-gospodarske elite in lahko kot sredstvo svojega uveljavljanja in potrjevanja izkoristijo legalna sredstva, celo za pravi teror (primer Thacherjeve, Busha). Zato se terorizem pojavi le ob ultradesnih delovanjih (fašizem, nacizem) ali ob nekih posebnih potezah (verska gorečnost, nacionalno odporno gibanje). Religiozni terorizem počiva na strahu pred moderno in na reakcionarni, tradicionalistični drži, temu pa se pridružuje še vera v božje poslanstvo in izbranost. Število religioznih terorističnih skupin se naglo množi, leta 1995 je od 56 znanih terorističnih skupin že kar plovica pripadala religioznemu terorizmu. Večinoma gre za arabsko-islamski svet, kjer se teroristične skupine pogosto sponzorirajo s strani sosednjih islamskih držav. Primer religioznega terorizma so (če se ozremo le na devetdeseta leta): 1993- bombni napad islamskih fundamentalistov na WTC- 6 ljudi je umrlo, več kot 1000 jih je bilo ranjenih 1993- Branch Davidion kult se je pod vodstvom Davida koresha zabarikadiral v Wacu se je spopadel s policijo. 1994- judovski verski ekstremist Baruch Goldstein je v mošeji v Hebronu postreljal 29 vernikov. 1995- sekta Šinrikjo, ki jo je vodil Šoko Asahara, je na tokijski podzemni železnici izvedla napad s sarinom. Umrlo je 12 ljudi. 1995- istega leta je krščanski fundamentalist Timothy McVeigh ob pomoči Terryja Nicholsona z bombo vrgel v zrak zvezno zgradbo v Oklahoma Cityju in ubil 166 ljudi. 1997- napad na turiste v južnem Egiptu- 58 mrtvih zahodnjakov. 1998- napad na ameriški embasadi v Nairobiju in Dar es Salamu- umre 247 ljudi, 5000 je ranjenih. 2001- napad na dvojčka. Nad 5000 mrtvih. Najbolj znana religiozna teroristična gibanja so Hamas, Hezbolah, Al-Fatah, Al-Kajda in Šinrikjo.

3. Kuki 22.5.2003	>"Nasilni odpor" proti nasilnežu je še vedno nasilje, ki ima svoj izvor v tistem drugem, ki sili. Nasprotno pa ima tisti, ki sili, izvor svojega nasilja kar v samem sebi. Jaz bi to preprosto opredelil kot napad in obrambo. Tudi vse spremljajoce moralne dileme se po moje lahko izrazijo s preprostim vprasanjem: je samoobramba dopustna? Ce je, potem se mi zdi samoumevno, da je lahko tudi nasilna (saj drugace bi tezko govorili o obrambi). Nikakor pa nasilja iz samoobrambe po moralni plati ni mogoce enaciti z nasiljem, ki je obrambo izzvalo, kot to skusa s premetavanjem besed storiti McHrozni. Dodal bi se to, da je potrebno nasilne izgrede ki se pojavljajo na masovnih shodih obravnavati na cisto poseben nacin. V veliki mnozici zacne delovati posebne vrste psihologija, ki s prepricanji ali znacaji vkljucenih posameznikov nima nobene veze. Dozivel sem ze, da so v masi popolnoma podivljali ljudje, ki jim tega ne bi nikoli pripisal (in tudi sami si ne bi). V mnozici se spremenijo v drhal in pozneje je marsikomu od njih zal. Z njihovimi idejami ali ideologijo taksno divjanje nima nikakrsne veze.

4. ataturk 22.5.2003	Pomembna kategorija je tudi nacionalistično-osvobodilni terorizem. Primeri so: 1954- 5 ameriških kongresnikov ubijejo Puertoriški nacionalisti. 1961- Afriški nacionalni kongres prične z 18-mesečno bombno kampanjo (200 napadov) 1980- Afriški nacionalni kongres izvede bombni napad na naftna polja in napravi 7 milijard dolarjev škode. 1985- Afriški nacionalni kongres izvede bombni napad n aletališče v Pretoriji. Umrlo je 19 ljudi. 1998: IRA ubije katoliškega voditelja, v Omaghu je v bombnem napadu 24 mrtvih in 220 ranjenih, Baski ubijejo španskega politika danes so najbolj znane Irska republikanska armada, Baskovska ETA, Kurdska delavska stranka. Tudi Slovenci smo imeli teroristične organizacije kot sta TIGR in Borba. Ultradesničarki terorizem se navezuje na fašistična in nacistična izročila. 1973- neofašisti pripravijo teroristični napad na vlak v Bologni. 1973- V Brescii neofašisti z bombo ubijejo 8 ljudi. 1978- Na železniški postaji v Bologni eksplodira bomba, ki ubije 85 ljudi, 300 je ranjenih. Odgovornosti ne prevzame nihče, čeprav so obtoženi neofašisti. 1978- neonacisti na Oktoberfestu v Muenchnu v bombnem napadu ubijejo 13 ljudi in 72 ranijo. Primere, kjer se večplastno preplejo tradicionalizem, narodno-osvobodilno gibanje in religiozna ter desničarska nacionalna gorečnost, najdemo na Severnem Irskem in v Izraelu: 1946- Židovski teroristi v hotelu King David ubijejo 90 ljudi, 45 jih ranijo. 1948- Židovski teroristi napadejo Deir Yassin in pobijejo okrog 250 žensk in otrok, ki so ostali v vasi. Primeri neanarhističnega levičarskega terorizma: gre za razne marskistične skupine in podobno. Včasih so s svojimi talci ravnali obzirno, ker so se bojevali proti kapitalističnemu sistemu, ne pa proti ugrabljenim. Znane so skupine Rdeče brigade, Rdača armada (Japonska). Primeri: 1951- visokega komisarja za Malajo HenryjaGurneya ubijejo trije komunisti. Pri tem umre še 13 britanskih vojakov. 1961- komunisti ugrabijo ameriško letalo 1971- teroristična skupina Tupamaros ugrabi britanskega ambasadorja v Urugvaju- Geoffreya Jacksona. 1976- teroristična skupina Baader-Mainhof ugrabi franncosko letalo. Žrtev ni bilo (šele ob reševalni akciji umrejo trije od 258 potnikov) 1978- Rdeče brigade ugrabijo magnata Alda Mora in ga ubijejo. 1986- Maoistična Sončeva pot ubije 8 ljudi pri bombnem napadu na vlak. ANARHISTIČNI TERORIZEM Ta vrst terorizma spada med sporno inkriminalizirano nasilništvo. Vsak terorizem, ki je usmerjen v politične spremembe v smeri svobode, in torej v določeni meri predstavlja ius resistendi (pravico do upora proti gospodovanju: kot so npr. narodnoosvobodilna gibanja), torej je v nekem delu nelegitimno inkriminaliziran. Anarhističnemu terorizmu je temelje položil zlasti BAKUNIN, ki je izdelal celo natančen ''pravilnik'' kako se mora revolucionar lotevati terorističnih napadov na reakcionarno oblast. Za obdobje 1870-1920 je značilno teroristično delovanje anarhistov. Med najbolj razvpitimi primeri se najdejo: 1894- uboj francoskega predsednika Carnota. 1897- uboj avstrijske cesarice Elizabete in predsednika španske vlade. 1900- neuspel poskus uboja Umberta I, kralja Italije 1901- uboj ameriškega predsednika Williama McKinleya Morda je šlo za anarhistični napad tudi leta 1920 napad z razstrelivom na new-yorško borzo. Ubitih je bilo okrog 35 ljudi (ali celo 100?), med njimi le navadni ljudje- brokerjem se ni zgodilo čisto nič. Odgovornosti za ta napad ni prevzel nihče, pripisuje pa se bodisi anarhistom ali boljševikom. Po tem obdobju so anarhisti izvedli le dva teroristična napada (šlo je za neko krilo anarhistov): 1969- so anarhisti v Milanu ob napadu na banko ubili 16, ranili pa 90 ljudi. 1970- je ista skupina blizu Rima iztirila vlak, umrlo je 6 ljudi, ranjenih pa je bilo okrog 100 ljudi. Tendence anarhističnega terorizma danes spet oživljajo, rastejo iz antiglobalističnega ozadja in iz masovnih demonstracij. NASILJE NA DEMONSTRACIJAH: je mešanica državnega terorja, provokatorstva in celo terorističnih tendenc. Masovne demostracije lahko zelo hitro vodijo v divjanje. Primerov je ničkoliko. Od Genove naprej. In že prej. Leta 1991 so v protivojnih protestih v Nemčiji demonstranti blokirali vhod v US Rhine-Main Air Base pri Frankfurtu. v Haanu so zažgali vojaška vozila. 1994 smo bili priče anarhističnemu divjanju v severnem delu Bremna. Anarhisti so razbijali izložbena okna, zažigali avtomobile in metali kamne. na strani grških anarhistov nudijo sledeče informacije: 2002- so v Atenah pripadniki Floges Antistasis zažgali avtomobil, ki je bil last jordanske ambasade, Kaotična napadalna fronta pa je zažgala avtomobil Evropske unije. (ne vem, ali gre za anarhiste). 2000- študentje so demonstrirali glede šolske reforme. 1000 mladih se je pod levičarskim vodstvom napotilo na pohod. Zažgali so kombi podjetja ALTEC , se zabarikadirali in na policijo metali kamne in petrolne bombe. 2000- policija je nasilno razbila delavsko-levičarsko stavko. Ob umikanju so demonstranti kamenjali policiste in zažigali luksuzne avtomobile. Naleteli so na specialnega policista v privatnem avtomobilu- avto so zažgali, nad njim pa so se znesli. 2000- aktivisti na protestu so poškodovali vhod na policijsko postajo in uničili dve policijski vozili. 2003- Zanimive stvari so se dogajale npr. 21. marca 2003 v Atenah. Anarhistični blok in protestniki so imeli protivojne demonstracije. Zmerneži so protestnike pozivali, naj bodo demonstracije mirne. Vendar pa so pobudo in s tem vodstvo prevzeli vodstvo- demonstranti ne le, da niso poslušali zmernih, ampak so se celo odkrito pridružili anarhistom. Spotoma so zmetali jajca in barvo na nek hotel, kamenjali parlament, tamkajšnje policiste in celo novinarje. V enaki maniri so šli mimo nekaterih ambasad (Francija, Britanija, EU), pred notranjim ministrstvom so metali molotovke in kamenje, ko so podobno počeli še pred ameriško ambasado, so jih policisti napadli s solzivcem in vodo. Demonstranti so se razkropili v stranske ulice in tam so se začeli še hujši neredi. Zažgali so banko Nova, se stepli s policisti, v nekem parku so naleteli na premalo številno enoto policistov in jo napadli. Policisti so morali umakniti in šele ko so dobili pomoč, so spet prevzeli nadzor. Neka skupina je zažgala razstavljena letala pred vojnim muzejem.

5. ataturk 22.5.2003	TERORISTIČNI NAPADI: Obstajajo akcije, ki so izvedene brez spontanosti, večinoma brez demonstracij, in ki imajo gotovo elemente terorizma. Toda: anarhisti kot kaže ne napadajo življenja običajnih ljudi (tisti napadi v Italiji pa so izjema) Npr: Leta 2000 so anarhisti v Ugandi napadli in zažgali policijsko postajo in si prisvojili 20 pištol. 2000- 5. septembra ponoči so anarhisti s tremi motorji zapeljali pred policijsko postajo Papagou v Atenah. Zažgali so dva avtomobila in vrgli zažigalne bombe. Anarhisti so prevzeli odgovornost za teroristični napad. 2002- izposojevalnica avtomobilov in ameriška restavracija s hitro prehrano v Atenah sta bila nekoliko poškodovani zaradi zažigalnih bomb. Naslednjega dne je bombo razneslo pred Narodno banko, kar je povzročilo manjšo škodo. Za ta dejanja ni nihče prevzel odgovornost, predvideva pa se, da so to storili anarhisti, ker je v Atenah to njihova vsakoletna tradicija (metanje zažigalnih bomb na urade, banke, tuja predstavništva podjetij, na diplomatsko lastnino) 2002- Rim: pred notranjim ministrstvom v Rimu se je znašel scooter, ki je eksplodiral. Odgovornosti ni prevzel nihče, ugibajo pa, ali ni to delo anarhistov. KAKO JE TO MOŽNO? Nenasilje ni anarhistično vodilo nasploh, ampak konkretna taktika v današnjem obdobju, sicer trenutno tudi prepričanje večine aktivistov. Vendar je že Bakunin terorizem obravnaval kot legitimno sredstvo političnega boja. Kljub temu, da na največjem anarhističnem faqu kot tudi v kakšni drugi literaturi lahko naletite na trditve, da anarhizem nima ničear (več) opraviti z anarhizmom, se moramo zavedati, da obstajajo različne struje znotraj anarhizma, in drugič, da so nasilne tendence antiglobalistov plodna tla za nastanek ali krepitev takšnih skupin. http://dwardmac.pitzer.edu/anarchist_archives/hunter/hunterch1.html http://www.infoshop.org/news5/greecenews1.html http://www.chss.montclair.edu/english/furr/pol/wtc/terrorismisantiwcl091401.html http://istanbul.indymedia.org/news/2003/03/977.php http://www.greenanarchy.org/zine/GA09/anarchistresistance.php http://nefac.northernhacking.org/newswire/display_any/251 http://www.cdiss.org/terror.htm http://burn.ucsd.edu/archives/riot-l/1994.Oct/0061.html http://www.infoshop.org/critical_thinking.html http://www.terrorismanswers.com/terrorism/types_print.html http://www.infoplease.com/ipa/A0001454.html http://www.foreignaffairs.org/19960901faessay4222/walter-laqueur/postmodern-terrorism-new-rules-for-an-old-game.html http://www.ainfos.ca/00/sep/ainfos00054.html

6. ataturk 22.5.2003	>Dodal bi se to, da je potrebno nasilne izgrede ki se pojavljajo na masovnih shodih obravnavati na cisto poseben nacin. V veliki mnozici zacne delovati posebne vrste psihologija, ki s prepricanji ali znacaji vkljucenih posameznikov nima nobene veze. Dozivel sem ze, da so v masi popolnoma podivljali ljudje, ki jim tega ne bi nikoli pripisal (in tudi sami si ne bi). V mnozici se spremenijo v drhal in pozneje je marsikomu od njih zal. točno tako, to sem tudi sam že videl. i nsploh ni šlo za kakšno demonstracijo 100.000 ljudi ali kaj podobnega. jah, še 200 ne... no morda...ampak- v tistem delu, ko se spremenijo v drhal, ogrožajo druge, so vsaj deloma sami izvor nasilja, ki dela razlike in podreja.

7. McHrozni 22.5.2003	>KAKO JE TO MOŽNO? >Nenasilje ni anarhistično vodilo nasploh, ampak konkretna taktika v današnjem obdobju, sicer trenutno tudi prepričanje večine aktivistov. Vendar je že Bakunin terorizem obravnaval kot legitimno sredstvo političnega boja. Kljub temu, da na največjem anarhističnem faqu kot tudi v kakšni drugi literaturi lahko naletite na trditve, da anarhizem nima ničear (več) opraviti z anarhizmom, se moramo zavedati, da obstajajo različne struje znotraj anarhizma, in drugič, da so nasilne tendence antiglobalistov plodna tla za nastanek ali krepitev takšnih skupin. Problem je, da če je terorizem legitimno sredstvo anarhistov, se bo v primeru njihove zmage (bog nam pomagaj), zadeva izrodila. Ne bodo pokončani samo "buržuji" in "zatirevalci", ampak prav zna se zgoditi, da bi kmalu začeli obračunavati tudi različne skupine med sabo. Da, vem da je to točno proti anarhistični filozofiji. Ampak saj sta nasilje in terorizem tudi -- in točno na to tu opozarjam. Kdor zre zveri v goltanec mora paziti, da tudi sam ne postane zver. - Nietche McHrozni

8. McHrozni 22.5.2003	>Jaz bi to preprosto opredelil kot napad in obrambo. Tudi vse spremljajoce moralne dileme se po moje lahko izrazijo s preprostim vprasanjem: je samoobramba dopustna? Ce je, potem se mi zdi samoumevno, da je lahko tudi nasilna (saj drugace bi tezko govorili o obrambi). Nikakor pa nasilja iz samoobrambe po moralni plati ni mogoce enaciti z nasiljem, ki je obrambo izzvalo, kot to skusa s premetavanjem besed storiti McHrozni. Samoobramba je to kadar nekdo aktivno poskuša zatreti nekoga (gibanje, organizacijo, posameznika...). Kolikor mi je znano, nobena zahodna država anarhistov tega ne dela, težave imajo zaradi drugih stvari. Primer: odklop zaradi neplačevanja elektrike in vode ni ne napad in ne represija, temveč samo normalno delovanje. Anarhisti niso napadeni in razlog za odklop ni bil poskus zatrtja njihovega mišljenja ali delovanja (kot ponavadi kričijo), temveč samo nestrinjanje s -- krajo. Nič več in nič manj. Tudi policija na demonstracijah poskuša preprečiti nasilje, ne zatreti demonstracij ali napasti demonstrantov. Torej to ne more biti samoobramba. >Dodal bi se to, da je potrebno nasilne izgrede ki se pojavljajo na masovnih shodih obravnavati na cisto poseben nacin. V veliki mnozici zacne delovati posebne vrste psihologija, ki s prepricanji ali znacaji vkljucenih posameznikov nima nobene veze. Dozivel sem ze, da so v masi popolnoma podivljali ljudje, ki jim tega ne bi nikoli pripisal (in tudi sami si ne bi). V mnozici se spremenijo v drhal in pozneje je marsikomu od njih zal. Z njihovimi idejami ali ideologijo taksno divjanje nima nikakrsne veze. Pojavu se reče "čredni nagon" in zapreči ga je največja sposobnost ljudskih govorcev. McHrozni

9. Kuki 22.5.2003	>Tudi policija na demonstracijah poskuša preprečiti nasilje, ne zatreti demonstracij ali napasti demonstrantov. Tako pravi policija, realnost je zal drugacna. Ze ce zaprejo 5 kilometersko obmocje okrog mesta na katerem sestankujejo visoke zivine pred katerimi bi zelel z javnim protestom izraziti svojo voljo, je to nasilje (in krsenje demokraticnih norm). Da o policijskih provokatorjih (ne, to ni mit, je realnost) pomesanih med demonstrante splohe ne govorimo. In o pogosti brutalnosti represivnih organov, ki dalec presega meje "nujno potrebne" sile. Ob incidentih je praviloma ranjenih in poskodovanih neprimerno vec demonstrantov, kot policistov. Pri nas je glede tega situacija se kar znosna, v Italiji naprimer je obicajna policijska taktika, da skusajo s pretirano brutalnostjo ubiti pri ljudeh voljo do demonstriranja. Ces, tudi ce bi rad mirno demonstriral bo bolje da ostanes doma, ker lahko sicer "po pomoti" dobis batine. V Ameriki so se na demonstracijah med irasko vojno dogajale podobne, ali se hujse stvari. Skratka, ce hocem mirno demonstrirati, do cesar imam vso pravico in s cemer nikogar ne ogrozam, pa mi to nasilno preprecijo ali me celo pretepejo, je to po vseh kriterijih napad name, ki mi daje pravico do obrambe.

10. ataturk 22.5.2003	>Problem je, da če je terorizem legitimno sredstvo anarhistov, se bo v primeru njihove zmage (bog nam pomagaj), zadeva izrodila. Ne bodo pokončani samo "buržuji" in "zatirevalci", ampak prav zna se zgoditi, da bi kmalu začeli obračunavati tudi različne skupine med sabo. bolj je problem nasilje nasploh- pravzaprav je terorizem kot oblika nasilja samim anarhistom od znotraj manj nevaren, ker je preračunan ali vsaj naklepan in praviloma ni storjen v afektu. tudi tarča je malo bolj skrbno izbrana. pravi problem leži v aktivnem odporu mase, kot je omenil kuki. na plan pride zatrto, gnev, brutalno. In s tem se razmerje posameznik- družbeno lahko kopira v nov arkhe. in tu se postavi še eno vprašanje- ali bi zmogli ob nasilnem odporu vzpostaviti dovolj moči, da bi se ta arkhe na koncu zavrnil. v španiji jim je recimo uspelo. >Da, vem da je to točno proti anarhistični filozofiji. Ampak saj sta nasilje in terorizem tudi -- in točno na to tu opozarjam. ja- hec je ravno v tem. premalo ne doseže kaj dosti, preveč nasilja pa zgreši polje moči. in v tem smislu se strinjam s teboj. >Kdor zre zveri v goltanec mora paziti, da tudi sam ne postane zver. >- Nietche > >McHrozni se kar strinjam.

11. ataturk 22.5.2003	>Samoobramba je to kadar nekdo aktivno poskuša zatreti nekoga (gibanje, organizacijo, posameznika...). >Tudi policija na demonstracijah poskuša preprečiti nasilje, ne zatreti demonstracij ali napasti demonstrantov. da, samo ta ''aktivnost'' traja, dokler je nekdo ''nemočen'', to je nezmožen živeti svobodno življenje ob drugih svobodnih ljudeh. ta ''aktivnost'' je že kar ponotranjena. zato je tudi vloga policije in državne uprave nasploh v neki meri (ki pa se rado kaže ravno v odnosu do demonstracij) nadaljnje življenje izvornega nasilja. samo problem je, da ko se začne proces osvobajanja, je težko reči, kje se bo to ustavilo. v prejšnjem režimu so bili ljudje do konca sedemdesetih večinoma tiho, v iraku si ljudje niso upali razmišljati na glas. ko pa enkrat uvedeš liberalnejši režim (liberte!), se med ljudmi spet naseli nekaj moči. in potem se poveča število libertarcev in anarhistov.

12. ataturk 22.5.2003	>Ob incidentih je praviloma ranjenih in poskodovanih neprimerno vec demonstrantov, kot policistov. Pri nas je glede tega situacija se kar znosna, v Italiji naprimer je obicajna policijska taktika, da skusajo s pretirano brutalnostjo ubiti pri ljudeh voljo do demonstriranja. Ces, tudi ce bi rad mirno demonstriral bo bolje da ostanes doma, ker lahko sicer "po pomoti" dobis batine. V Ameriki so se na demonstracijah med irasko vojno dogajale podobne, ali se hujse stvari. kar se italije tiče, so imeli s socialisti in anarhisti zelo ''grenke'' izkušnje, :)) potem je sledil fašistični režim, nato pa krščanska demokracija, ki se je iztekla v berlusconijev režim. verjetno se jim ni bilo potrebno ukvarjati z ''liberalno-demokratskostjo''. kar se tiče zda, tam jebilo veliko proletariata, ravno tam so že bile neke anarhistične in libertarne tradicije in tam so nastali monopoli, ki so v slogu ameriškega duha dobro slutili konkurenco anarhizma. ko se je gibanje le podalo v delavski boj, so protiustavno in mimo ustreznega kazenskega postopka, anarhistične sindikaliste v chicagu obsodili na smrt. lekcija je bila zelo brutalna in anarhisti si nekako niso prav opomogli. vmes so enkrat fentali ameriškega predsednika in to je bilo to. po mojem ameriški magnati v svojem neoliberalističnem popačenju svobode (a vendarle neke svobode, čeravno le njihove!) dobro slutijo naravo anarhistične misli, zato se ji tako krčevito upirajo. sicer pa imajo anarhisti probleme vsepovsod. saj vemo kako to gre. poskusi mi plačo znižati za 20 %, bom hitro našel zaveznike. tako razmišljajo tudi bogataši in ljudje na položajih. > >Skratka, ce hocem mirno demonstrirati, do cesar imam vso pravico in s cemer nikogar ne ogrozam, pa mi to nasilno preprecijo ali me celo pretepejo, je to po vseh kriterijih napad name, ki mi daje pravico do obrambe.

13. McHrozni 22.5.2003	>Tako pravi policija, realnost je zal drugacna. Ze ce zaprejo 5 kilometersko obmocje okrog mesta na katerem sestankujejo visoke zivine pred katerimi bi zelel z javnim protestom izraziti svojo voljo, je to nasilje (in krsenje demokraticnih norm). Da o policijskih provokatorjih (ne, to ni mit, je realnost) pomesanih med demonstrante splohe ne govorimo. In o pogosti brutalnosti represivnih organov, ki dalec presega meje "nujno potrebne" sile. Ob incidentih je praviloma ranjenih in poskodovanih neprimerno vec demonstrantov, kot policistov. Pri nas je glede tega situacija se kar znosna, v Italiji naprimer je obicajna policijska taktika, da skusajo s pretirano brutalnostjo ubiti pri ljudeh voljo do demonstriranja. Ces, tudi ce bi rad mirno demonstriral bo bolje da ostanes doma, ker lahko sicer "po pomoti" dobis batine. V Ameriki so se na demonstracijah med irasko vojno dogajale podobne, ali se hujse stvari. Temu botrujejo slabe izkušnje. Mimogrede, glede tega, da je poškodovanih več demonstrantov, kot policistov -- hudo slab argument se mi zdi. Policisti so vendar oklepljeni, organizirani, imajo posebne neporobojne ščite, trening, orožje, pa še manj od demonstrantov jih je povrhu vsega. Ni čudno, da jih je bistveno manj ranjenih. O policijskih provokatorjih vseeno dvomim. Kaj naj bi policija z njimi pridobila? >Skratka, ce hocem mirno demonstrirati, do cesar imam vso pravico in s cemer nikogar ne ogrozam, pa mi to nasilno preprecijo ali me celo pretepejo, je to po vseh kriterijih napad name, ki mi daje pravico do obrambe. Tako je - mirne demonstracije, mirno zbiranje je dovoljeno. Nasilnega je potrebno ustaviti. Če tega v skupini nisi zmožen, ostani doma, ker si nevaren sebi in drugim. McHrozni

14. McHrozni 22.5.2003	>bolj je problem nasilje nasploh- pravzaprav je terorizem kot oblika nasilja samim anarhistom od znotraj manj nevaren, ker je preračunan ali vsaj naklepan in praviloma ni storjen v afektu. tudi tarča je malo bolj skrbno izbrana. >pravi problem leži v aktivnem odporu mase, kot je omenil kuki. na plan pride zatrto, gnev, brutalno. In s tem se razmerje posameznik- družbeno lahko kopira v nov arkhe. in tu se postavi še eno vprašanje- ali bi zmogli ob nasilnem odporu vzpostaviti dovolj moči, da bi se ta arkhe na koncu zavrnil. v španiji jim je recimo uspelo. Ubistvu ko gledam kakšne demonstrante (ali anarhiste na splošno, filozofijo, delovanje...), se mi bolj kot karkoli drugega zdi zafrustriranost in želja po pomembnosti, prepoznavnosti, namenu, kot kakšen hudi gnev. 'Pravih' anarhistov je bolj malo. McHrozni

15. bitedadust 23.5.2003	>O policijskih provokatorjih vseeno dvomim. Kaj naj bi policija z njimi pridobila? Javno podporo - demonstrante s tem prikaže kot agresivne teroriste, katerih glavni cilj je nasilen (in po možnosti oborožen) spopad s policijo oz. uničevanje vsega, kar jim pride pod roko. Ljudje so tako že a priori sovražno nastrojeni proti anarhistom, protiglobalistom in ostalim.

16. McHrozni 23.5.2003	>Javno podporo - demonstrante s tem prikaže kot agresivne teroriste, katerih glavni cilj je nasilen (in po možnosti oborožen) spopad s policijo oz. uničevanje vsega, kar jim pride pod roko. Ljudje so tako že a priori sovražno nastrojeni proti anarhistom, protiglobalistom in ostalim. Bi verjel, če ne bi vsake toliko časa bral A-Infos news, kjer se z plenjenjem in vandalizmom hvalijo. Če bi bili to res samo nepremišljeni izgredi bi bili v najslabšem primeru tiho, tako pa izgleda, da jih je vsaj en del res nasilnih. Kar pomeni, da provokatorji sploh niso potrebni (če sploh obstajajo). McHrozni

17. ataturk 23.5.2003	>Bi verjel, če ne bi vsake toliko časa bral A-Infos news, kjer se z plenjenjem in vandalizmom hvalijo. Če bi bili to res samo nepremišljeni izgredi bi bili v najslabšem primeru tiho, tako pa izgleda, da jih je vsaj en del res nasilnih. v ljudeh se skriva marsikaj brutalnega, :). ''pametna vlada'' bi v primeru, da se čuti ogroženo, lahko v določenih okoliščinah vrinila tudi provokatorje, ki bi razburkali množico (kar pa ne pomeni, da jih oblast vedno in povsod nujno vrine ali da zasleduje takšne cilje). To se da storiti predvsem na večjih, a ne prevelikih demonstracijah, kjer se folk med sabo skoraj ne pozna. zakaj je to (lahko) dobro za vlado: * anarhiste nasilje diskreditira, ker danes apriori vodilni teoretiki nasilje zavračajo * s tem anarhisti prispevajo k javnemu mnenju, da je vandalizem nekaj slabega * ljudje so nasilnih pozicij oblasti navajeni, so jih že kar ponotranjili- tako, da so v velik meri prikrita, zato vandalizem vlade težje opazijo. * to nasilje se pomeša tudi z vzdrževanjem osnovnega znosnega sobivanja (vlada in policisti v tem delu gotovo nastopajo kot dobrotniki) * na konkretnem primeru je nasilje anarhistov bolj opazno, ker je bolj odkrito, izzivajoče * zato vlada izpade v boljši, demonstranti pa v slabši luči. * ta taktika je bolj smiselna pri večjih demonstracijah, kjer je manj možnosti, da zadeva pride na plano. kaj p aso nevarnosti: * če se zbere prevelika masa ljudi, pa vlada vštuli provokatorje, lahko nadzor nad dogajanjem čisto izgubi. * če je provokatorstvo preveč intenzivno, lahko sledi isto. * če je provokator razkrinkan, lahko to vrže slabo luč na oblast * zaradi sodobnih medijev lahko anarhisti in ostali začno spremljati posamezne obraze in lahko odkrijejo vez z oblastmi. ponavljam: ni nujno, da bi vlada morala vrivati provokatorje. pravzaprav se mi zdi, da bi vlada/ oblast dobro premislila ko/če namerava kaj takega storiti. zgoraj sem torej samo opisal neko možnost, zakaj bi bilo to dobro. ali se v sloveniji to dogaja, bodo (boste) najbolje vedeli sami aktivisti, ki se redno udeležujejo (udeležujete) protestov in drugih akcij. Torej: - ali opažate neznane provokatorje ob manjši koncentraciji ljudi? - ali opažate neznane provokatorje ob večji koncentraciji ljudi? - izkušnje v tujini + zanima me, če je kdaj kakšna anarhistična organizacija s posnetki uspela dokazati, da so bili (nekateri) provokatorji obrazi specialnih ljudi države. kjerkoli. seveda, če imate takšne podatke (glede na vaše skromno število bom razumel tudi to, če mi ne boste vedeli odgovoriti) navsezadnje: strah ima velike oči. državi lahko pripišemo vse najslabše, pa ni nujno da je res tako umazana. in drugo: svoje lastne slabosti (učinkovanje gneva, pritiska in mase) lahko racionaliziramo (krivi so tisti provokatorji, mi čisto nič; ali pač malo).

18. McHrozni 23.5.2003	Spet se enkrat za spremembo strinjava. Za vlado bi provokatorji lahko bili koristni. Toda še nikoli nisem videl kakršnih koli dokazov ali javnih trditev, da so kje bili prisotni provokatorji. Človek bi si predstavljal, da če bi imeli kaj trdnega, bi to takoj nesli medijem v roke, če ne drugam, pa na internet. Poleg tega se mi ne zdi, da anarhisti predstavljajo kakršnokoli grožnjo za (npr našo) vlado. Premalo jih je in preveč se diskreditirajo že brez nasilnih demonstracij. Primera bi lahko bila AC Molotov in podpora skupinam, kot so ALF in podobni. Ali pa Močilnikovi, kjer "psi naj ne bi stradali". Čisto slučajno sem v Časopesu (časopis za lastnike psov) [lahko se motim, neko tako glasilo je moralo biti] gledal oglase iz zavetišč, kjer so ponujali mešančka, katerega brata in sestrico so "v zavetišču Milene Močilnik raztrgali drugi psi". Vztrajam pri tem, da provokatorji niso potrebni. McHrozni

19. Kuki 24.5.2003	>zanima me, če je kdaj kakšna anarhistična organizacija s posnetki uspela dokazati, da so bili (nekateri) provokatorji obrazi specialnih ljudi države. Kolikor vem ne. To je zelo tezko dokazati. Kot provokatorji skoraj zagotovo ne nastopajo ljudje iz uradnega placilnega seznama drzave, sploh pa ne taksni, ki bi se jih dalo enostavno identificirati. Pri nas sicer ne vem da bi se take stvari dogajale (saj tudi kaksnih vecjih izgredov nismo imeli), vem pa za drugod (konkretno italija), da so sranje veckrat začeli tipi, za katere se je pozneje izkazalo, da jih ni nihce poznal. To res ni dokaz, je pa mocno sumnjivo.

20. solidarnost 25.5.2003	>>zanima me, če je kdaj kakšna anarhistična organizacija s posnetki uspela dokazati, da so bili (nekateri) provokatorji obrazi specialnih ljudi države. Mislim, da se je to poizkusalo dokazati v Pragi 2000 in tudi Genovi 2001. Iz Prage obstajajo IMC filmi, ki kazejo provokatorje, ki zacnejo razbijati mcdonaldsovo restavracijo, v naslednji ulici pa isti ljudje aretirajo dejanske aktiviste. Iz Genove je zgodb ogromno, gre pa bolj za pricanja razlicnih ljudi, spomnim se npr. nekega duhovnika, ki je govoril o zamaskiranih, v crno oblecenih ljudeh, ki so najprej "razgrajali", kasneje pa se mirno sprehodili mimo policije oziroma se jim pridruzili v uniformiranih vrstah. Se en primer je Praga 2002 (Nato summit), kjer sem tudi bil. Bil sem prica primeru (bolj infiltriranja, kot pa provociranja), ko so na plenarni sestanek ANTINATO platforme prisli zakrinkani policisti (beri: prilepljeni dredi na basball kapici). Le te se je na samem sestanku razkrilo in poslalo ven. No, te zgodbe v javnost niso prisle. Iz Ceske obstajajo tudi drugi posnetki o "domnevnih aktivistih" na eni izmed antiNATO protestov, ki z orozjem (dolge zelezne palice) se brez tezav sprehajajo 5 metrov od policijske linije. Stvar je razkrinkala AFA Brno, ce se ne motim.

21. solidarnost 25.5.2003	>Toda še nikoli nisem videl kakršnih koli dokazov ali javnih trditev, da so kje bili prisotni provokatorji. Človek bi si predstavljal, da če bi imeli kaj trdnega, bi to takoj nesli medijem v roke, če ne drugam, pa na internet. Aha, spomnil sem se se enga primera... Barcelona, Marec 2002, EU summit. Znova obstajajo posnetki IMC, ki kazejo skupino 20-30 zakrinkanih policistov, ki se iz svojih vrst podajo na ulice v povzrocanje izgredov. To je video dokumentirano in dokazano, stvar je predstavil tudi studio city. Seveda se za to ni nikomur sodilo, tako kot so bili policisti Italije po Genovi popolnoma oprosceni (zadnji primer - "opustitev" obsodbe policista, ki je ubil C. Giuglianija (ceprav ne pravim, da je on glavni krivec))...

22. solidarnost 25.5.2003	>Torej: >- ali opažate neznane provokatorje ob manjši koncentraciji ljudi? Smo jih zapazali... Ampak v glavnem gre za infiltratorje in ne provokatorje, ker bi bili le ti prevec ocitni (lokalno pac ni tradicije nasilja ali izgredov na demonstracijah)... >- ali opažate neznane provokatorje ob večji koncentraciji ljudi? Takrat jih je tezje opaziti, a gre za to, da SLO policija opravlja svoje delo nadvse "profesionalno". pod krinkami so prisotni na vseh najmanjsih zadevah, s foto in video materiali, ki jih producirajo na vseh teh najmanjsih dogodkih, arhivirajo dejansko vse in vsakogar... policisti v civilu alias infiltratorji so prisotni vedno in povsod... ogromno jih ze zelo dobro poznamo in to jim vedno damo tudi dobro vedeti... arhiviranje obstaja tudi na drugi strani :-) +spomnim se primera iz May Days 2002, ko so poslali policista pod krinko, da se je dejansko infiltriral, s tem ko se je predstavljal za zelo zainteresiranega in iskal razlicne podatke in odgovore na komlicirana vprasanja. Policija arhivira in nadzoruje tudi vse "neakcijske" politicno angazirane dejavnosti: npr. okrogle mize, javne diskusije, prezentacij skupin iz tujine... Dober tak primer je dozivel 1. Balkanski Anarhisticni Knjizni Sejem... Saj veste - knjiga je orozje! (tudi za Mchroznija, ki se je toliko bal knjig, da bi s seboj na sejem pripeljal "prijatelje" in pistolo... ja, strah in predsodki so zajebana stvar) >- izkušnje v tujini Na Poljskem se policija infiltrirala v delovanje enega izmed anarhisticnih INFO SHOPov... >navsezadnje: strah ima velike oči. državi lahko pripišemo vse najslabše, pa ni nujno da je res tako umazana. in drugo: svoje lastne slabosti (učinkovanje gneva, pritiska in mase) lahko racionaliziramo (krivi so tisti provokatorji, mi čisto nič; ali pač malo). Je res, ampak je res tudi, da je Drzava dejansko veliko bolj umazana, kot si jo ljudje predstavljajo in kot jo vidijo. Jaz vidim ogromno umazanije v tej druzbi in sistemu...

23. solidarnost 25.5.2003	Na zalost nimam casa, da bi se bolj redno vkljuceval v diskusije, a eto, na tole vaso debato bi podal se par svojih stalisc... Najbrz poznate taktiko "Propagandnih akcij" ali "Propagande z dejanjem", katero so zagovarjali anarhisti v drugi polovici 19. st. (med drugim tudi Malatesta in Kropotkin) in o kateri ste precej govorili. Gre za taktiko, ki je v tistem casu med anarhizmom prevladovala in je bila prepoznavna po individualnih nasilnih dejanjih (uboji drzavnikov ipd.). Taktika je bila po mojem mnenju zelo zgresena, saj je gibanje potisnila v cas mracnih in nasilnih dni, ki niso prinasali sprememb, ampak so le se poglobili odurno stanje druzbe kriminala in nasilja. Mislim, da je bila taktika zgresena tudi zaradi tega, ker je utrdila stereotip o anarhistih nasilnezih, teroristih itn. Kljub vsemu pa mislim, da so bila dejanja dobro premisljena in podkrepljena s trdnimi stalisci, za moje pojme legitimnimi... Mislim, pa da sredstvo ni bilo primerno. Sam razumem prihod casa "propagandnih akcij", kot posledico na neuspeh anarhistov v predhodnem obdobju oziroma na dojem, da so nemocni. Ce uporabim citat od hrvaske anarhistke (ceprav se z njim morda ne strinjam, mislim, da prikazuje razloge za poseganje po teh sredstvih): "Nasilje je izraz nemoci. Totalno nasilje je izraz totalne nemoci." Se enkrat pa naj povem, da mislim, da politicna ali ideoloska podlaga, legitimnost - vsekokor je obstajala... sredstvo morda neprimerno... Ce gremo naprej. Mislim, da po koncu 19. st. ta taktika s strani anarhistov ni uporabljana (razen morda individualno) oziroma je anarhisti niso propagirali ali zagovarjali. Seveda so lep primer take taktike Rdece Brigade, a le teh ne moremo razumeti kot anarhisticnih... Ce govorimo o Italiji danes. Sam precej dobro poznam anarhisticno gibanje v Italiji in mislim, da lahko z osebnim poznavanjem pomagam vasim tezam o terorizmu, nasilju in gibanju nasploh tam... Anarhisti v Italiji so zelo jasno ideolosko razdeljeni. Na eni strani imas anarho-insurekcioniste, na drugi social-anarhiste (anarho-sindikalisti, anarho-komunisti...). Eni z drugimi nimajo veliko povezav oziroma so ideolosko na dveh razlicnih polih (tudi kar se sodelovanja tice). Gre za to, da prvi (ki so mislim da v veliki manjsini) pozivajo in prakticirajo individualna nasilna dejanja, drugi (ki prevladujejo in predstavljajo bistvo anarhizma v italiji) pa prakso "propagandnih akcij" popolnoma zavracajo (ceprav jo je v 19st zagovarjal eden izmed njihovih glavnih "klasikov" - malatesta). Zavracajo jo iz stalisca, da so to dejanja avantgarde, ki lahko podrejo leta naporov in dela v borbi sirsih mnozic. Sicer sem iz Italije ogromno slisal o podtikanju "terorizma" anarhistom. Namrec za vsako dejanje politicnega nasilja oblasti in njihovi medijiobsodijo anarhiste. Dejstvo je, da imas v Italiji veliko stevilo nasilnih dejanj, ki jih naredijo ali drzavne sile ali npr. desnicarji. Izkusnje iz obdobja Rdecih brigad se znova potrjujejo in ponavljajo danes. Torej ce dam sklep, kar se tice Italije... Anarhisti, ki dejansko gradijo na socialni spremembi in ki so v Italiji najstevilcnejsi, ne izvajajo teroristicnih ali individualno nasilnih dejanj. Oni se posvecajo borbi v lokalnih skupnostih, na lokalnih obratih, ... Preko sindikalne in drugih oblik dejavnosti... in so povezani v tri velike anarhisticne federacije na nacionalni ravni: FAI (Federacija anarhistov Italije), FdCA (Federacija anarho-komunistov), USI-AIT (anarho-sindikalisti Italije, katerih struktura je del anarhisticne internacionale IWA(AIT), ki nadaljuje tradicijo prve internacionale in je bila ustanovljena 1922 na Kongresu v Berlinu (Rocker). Ce gremo z debato o "nasilju in anahizmu" naprej... Mchrozni je za primer napada anarhistov na civiliste podal Svedsko 1.maja, ko naj bi razbijali izlozbe in avtomobile. Kaksen je to napad na ljudi? To je napad na privatno lastnino in material! To mislim, da je spet dobro izhodisce: ce vzamemo za primer masovne demonstracije, kjer potekajo tudi direktne akcije in "nasilje"; anarhisti so nasilni nad materialom, nad lastnino, nad kapitalom... to je simbolicno nasilje... policija in drzava je nasilna nad ljudmi... Torej ta razlika: Kako je lahko nek avtomobil vec vreden od cloveskega zivljenja? kako je lahko material, lastnina, bolj pomembna od ljudi? Anarhisti nikakor (tudi v svojih najbolj radikalnih trenutkih) ne napadajo ljudi!!! zato mi teze o nasilnih demonstracijah niso po godu... nasilje nad materialom, ki je lahko simbol globalnega izkoriscanja, je precej drugacno, kot nasilje Drzave, ki npr. ustreli 23-letnika na demonstraciji . Metek v glavi cloveka ali kamen v izlozbi banke... ??? Kljub temu, da nisem najvecji zagovornik "politicnega nasilja", se mi zdi "divjanje" na ulicah ob npr. EU vrhu primerno - ker ustvarja alarmno stanje oziroma kaze na to, da nekaj ni v redu... da ljudem nekaj ni vsec... da je nekaj hudo narobe... da ni vse tako samoumevno... Se en primer: bil sem v grciji na eni izmed proti-vojnih protestov, kjer so anarhisti napadli policijo pred ZDA konzulatom. Ti ljudje (militantni anarhisti), s katerimi sem se prejsnje in kasnejse dni druzil so ljudje vseh starosti (od 16 - 50 let)... Tisti, ki so napadli policijo so se kako dobro vedeli in razumeli kaj in zakaj so to naredili. Prej se namrec sodeloval na @nahisticni konferenci, ki so jo organizirali na eni izmed Univerz in videl sem, da so to prekrasni ljudje, ljudje morale, etike in vesti. Z njimi sem sodeloval v mnogih, prekrasnih, socnih diskusijah, tudi o nasilju itn. Gre za to, da kvazi argument, da so anarhisti nasilnezi/vandali, ki ne vedo zakaj to pocnejo ali zakaj protestirajo, nikakor ne mora drzati... Vsak eticni anarhist, ki je sodeloval v "nasilju" ob demonstracijah mi je znal se kako dobro obrazloziti, zakaj je tam sodeloval... To niso vandali ali huligani - to so ljudje, ki vidijo krivico tega sveta in ki zelijo svet obrniti na bolje :-) Za malo cinizma, dodam se citat, kot prispevek k "samoobrambi": "Uporabljanje nasilja v samoobrambi ne pomeni zagovaranja nasilja, ampak inteligenco!" za konec - sodeloval in spremljal sem mnoge diskusije tega tipa - nasilje ali nenasilje, odnos anarhizma do nasilja ipd. (eden izmed zanimivih prispevkov tej diskusiji je tudi hrvaska knjiga izdana 2001 v zagrebu: "Anarhizam i nasilje"). To je perece vprasanje in vroca tema. Kje so meje nasilja? Kaj sploh je nasilje? Kje se konca samoobramba in zacne nasilje? Drzavno nasilje? Politicno nasilje? Ne vem kje je odgovor, vem samo to, da anarhistov ne gre generalizirano obsojati in apriori zavracati njihove teorije o tej temi in tem odnosu. mislim, da imajo veliko zanimivega za povedati... Sam pa se najbolj naslanjam na klasicna stalisca npr. Berkmana ali Kropotkina, ki vidijo v Drzavi organizirano in dejansko nasilje in ki tako vidijo, kako je vstaja ali insurekcija potlacenih, izkoriscanih in zatiranih vedno na mestu, vedno zazeljena in vedno potrebna. Gre za samoobrambo :-) La lucha continua!

24. McHrozni 25.5.2003	>Dober tak primer je dozivel 1. Balkanski Anarhisticni Knjizni Sejem... Saj veste - knjiga je orozje! (tudi za Mchroznija, ki se je toliko bal knjig, da bi s seboj na sejem pripeljal "prijatelje" in pistolo... ja, strah in predsodki so zajebana stvar) Točno tako, hudo zajebana stvar so. Zadevo sem namreč mislil ironično :) >Na Poljskem se policija infiltrirala v delovanje enega izmed anarhisticnih INFO SHOPov... Po mojem policija sploh ne bi smela nositi uniform. Tako nihče ne bi nikoli vedel kdo je policaj in kdo ne in kot taki bi lahko z manjšimi številkami in stroški bistveno bolje delovali kot sredstvo za preprečevanje kriminala skozi strah. Ne mislim čisto resno, sicer, ampak napol. >Je res, ampak je res tudi, da je Drzava dejansko veliko bolj umazana, kot si jo ljudje predstavljajo in kot jo vidijo. Jaz vidim ogromno umazanije v tej druzbi in sistemu... Torej - država je vedno veliko hujša od anarhistov, zato so slednji upravičeni do česarkoli? McHrozni

25. ataturk 26.5.2003	>>Na Poljskem se policija infiltrirala v delovanje enega izmed anarhisticnih INFO SHOPov... > >Po mojem policija sploh ne bi smela nositi uniform. Tako nihče ne bi nikoli vedel kdo je policaj in kdo ne in kot taki bi lahko z manjšimi številkami in stroški bistveno bolje delovali kot sredstvo za preprečevanje kriminala skozi strah. > >Ne mislim čisto resno, sicer, ampak napol. ja, saj smo imeli sdv/vos, ki je počela točno to. danes pa vsi pravijo, da je bilo ravnoto tisto, kar je najbolj diskteditiralo komunizem. zakaj hočeš diskreditirati sedanji kapitalistični sistem? no,saj tudi komunisti so rekli, da ga le utrjujejo.

26. ataturk 26.5.2003	>Najbrz poznate taktiko "Propagandnih akcij" ali "Propagande z dejanjem", katero so zagovarjali anarhisti v drugi polovici 19. st. (med drugim tudi Malatesta in Kropotkin) in o kateri ste precej govorili. Propagandna akcija. tega pojma pa še nisem poznal.:) >"Nasilje je izraz nemoci. Totalno nasilje je izraz totalne nemoci." no ja. če zbereš tliko sile, da se upreš... poleg tega to verjetno ne velja za človeka, ki je sam izvor nasilja? > >Ce gremo naprej. Mislim, da po koncu 19. st. ta taktika s strani anarhistov ni uporabljana (razen morda individualno) oziroma je anarhisti niso propagirali ali zagovarjali. Seveda so lep primer take taktike Rdece Brigade, a le teh ne moremo razumeti kot anarhisticnih... kolikor vem, res ne. razen tiste skupine v italiji, ki je ''delovala'' na železnici. so bili to insurekcionisti? >Sicer sem iz Italije ogromno slisal o podtikanju "terorizma" anarhistom. Namrec za vsako dejanje politicnega nasilja oblasti in njihovi mediji obsodijo anarhiste. to bi bilo res najlažje. večina se ne bi spuščala v detajle. >Ce gremo z debato o "nasilju in anahizmu" naprej... Mchrozni je za primer napada anarhistov na civiliste podal Svedsko 1.maja, ko naj bi razbijali izlozbe in avtomobile. Kaksen je to napad na ljudi? To je napad na privatno lastnino in material! To mislim, da je spet dobro izhodisce: ce vzamemo za primer masovne demonstracije, kjer potekajo tudi direktne akcije in "nasilje"; anarhisti so nasilni nad materialom, nad lastnino, nad kapitalom... to je simbolicno nasilje... policija in drzava je nasilna nad ljudmi... >Kljub temu, da nisem najvecji zagovornik "politicnega nasilja", se mi zdi "divjanje" na ulicah ob npr. EU vrhu primerno - ker ustvarja alarmno stanje oziroma kaze na to, da nekaj ni v redu... da ljudem nekaj ni vsec... da je nekaj hudo narobe... da ni vse tako samoumevno... >Tisti, ki so napadli policijo so se kako dobro vedeli in razumeli kaj in zakaj so to naredili. aha. torej ne gre le za spontano nasilje ampak za tisto, kar sem predvidel- za določeno mero nasilja, da bi spet našli svojo moč. v tem smislu to podpiram. zanima me samo še to, kako to izgleda, ko ''napadete'' lastnino. namreč- če napadete neko borno trgovinico ali nek avto, ki predstavlja več kot pol družinskega premoženja, potem niste napadli predvsem ''lastnine'' kot instituta, ampak predvsem osebnosti teh ''lastnikov''. imate glede tega kaj bolj razdelane kriterije?

27. ataturk 26.5.2003	>Iz Prage obstajajo IMC filmi, ki kazejo provokatorje, ki zacnejo razbijati mcdonaldsovo restavracijo, v naslednji ulici pa isti ljudje aretirajo dejanske aktiviste. Iz Genove je zgodb ogromno, gre pa bolj za pricanja razlicnih ljudi, spomnim se npr. nekega duhovnika, ki je govoril o zamaskiranih, v crno oblecenih ljudeh, ki so najprej "razgrajali", kasneje pa se mirno sprehodili mimo policije oziroma se jim pridruzili v uniformiranih vrstah. >Se en primer je Praga 2002 (Nato summit), kjer sem tudi bil. Bil sem prica primeru (bolj infiltriranja, kot pa provociranja), ko so na plenarni sestanek ANTINATO platforme prisli zakrinkani policisti (beri: prilepljeni dredi na basball kapici). Le te se je na samem sestanku razkrilo in poslalo ven. >Aha, spomnil sem se se enga primera... Barcelona, Marec 2002, EU summit. Znova obstajajo posnetki IMC, ki kazejo skupino 20-30 zakrinkanih policistov, ki se iz svojih vrst podajo na ulice v povzrocanje izgredov. To je video dokumentirano in dokazano, stvar je predstavil tudi studio city. hvala lepa za te podatke. takšne stvari bi morali bolj ''propagirati'', ker večina ljudi o tem ne ve nič. že tako obstaja predsodek, da so vsi anarhisti zmešani uničevalci vsega.

28. anonymouse 26.5.2003	> in "nasilje"; anarhisti so nasilni nad materialom, nad > lastnino, nad kapitalom... to je simbolicno nasilje... > policija in drzava je nasilna nad ljudmi... Torej ta S tem se nekako ne morem strinjati. Nasilje ne sme postati prevladujoč obrazec vedenja v družbi. Oziroma drugače rečeno - vsi opažamo, da je nasilje že postalo prevladujoč obrazec ravnanja povsod. V mednarodnih odnosih (Irak), v notranjepolitičnem področju (policija), v družini (družinsko nasilje). Proti nasilju protestirati z nasiljem, pa čeprav gre za "dobro" nasilje se mi ne zdi prav! Čisto vseeno je, ali je nasilje simbolično ali ne - žrtev nasilja ga bo občutila enako. Res je, da je razlika če nekdo razbije človeka lai pa avto. Vendar predstavljajte si nekoga, ki je leta trdo delal, da si je lahko kupil avto. Avto potrebuje. Zdaj pa mu ga nekdo uniči. Ali pa podjetje, ki ima škodo. OK, podjetje morda res izkorišča ljudi... vendar jim daje tudi službe in kruh. Vprašanje, ki si ga postavljam je, ali mogoče ne obstaja drug način za reševanje krivic, ki obstajajo v sodobnem svetu? Nasilje naj bo skrajna možnost - in če bi se vsi držali tega načela, verjamem, da nasilje ne bib ilo uporabljeno nikoli... > starosti (od 16 - 50 let)... Tisti, ki so napadli policijo so > se kako dobro vedeli in razumeli kaj in zakaj so to > naredili. Prej se namrec sodeloval na @nahisticni Meni se to zdi žalostno. Tudi Bush in Rumsfeld sta natančno vedela zakaj bosta napadla Irak. Imela sta zelo točno definiran cilj (nafto). Problem je, da nad njima ni nobene moralne instance, ki bi presodila ali sta ravnala prav. Enako pa velja za te anarhiste. Oni na podlagi svojih lastnih razmislekov ugotovijo, da je njihovo nasilje OK. Jaz vidim enak vzorec, kot pri Bushu... torej gre na koncu zgolj za vprašanje moči. Kdor ima moč, lahko dela kar hoče?!? Se s tem strinjamo? > Samoobramba... Relativen pojem. Obstajajo pa tudi različni načini kako se braniti. Nasilni in nenasilni...

29. McHrozni 26.5.2003	>ja, saj smo imeli sdv/vos, ki je počela točno to. danes pa vsi pravijo, da je bilo ravnoto tisto, kar je najbolj diskteditiralo komunizem. zakaj hočeš diskreditirati sedanji kapitalistični sistem? no,saj tudi komunisti so rekli, da ga le utrjujejo. Sem rekel, da mislim samo napol. Šlo je za to, da se je sdv borila proti političnim nasprotnikom, kar je skoraj pomonotma opravilo še z vsem ostalim kriminalom. Nikoli nisem imel v mislih borbe proti političnim nasprotnikom, teh v demokraciji in kapitalizmu tako ni (ne bi smelo biti), ampak proti klasičnemu kriminalu bi pa to znalo lepo delovati. McHrozni

30. McHrozni 26.5.2003	>S tem se nekako ne morem strinjati. Nasilje ne sme postati prevladujoč obrazec vedenja v družbi. Oziroma drugače rečeno - vsi opažamo, da je nasilje že postalo prevladujoč obrazec ravnanja povsod. V mednarodnih odnosih (Irak), v notranjepolitičnem področju (policija), v družini (družinsko nasilje). Proti nasilju protestirati z nasiljem, pa čeprav gre za "dobro" nasilje se mi ne zdi prav! Čisto vseeno je, ali je nasilje simbolično ali ne - žrtev nasilja ga bo občutila enako. Res je, da je razlika če nekdo razbije človeka lai pa avto. Vendar predstavljajte si nekoga, ki je leta trdo delal, da si je lahko kupil avto. Avto potrebuje. Zdaj pa mu ga nekdo uniči. Ali pa podjetje, ki ima škodo. OK, podjetje morda res izkorišča ljudi... vendar jim daje tudi službe in kruh. Vprašanje, ki si ga postavljam je, ali mogoče ne obstaja drug način za reševanje krivic, ki obstajajo v sodobnem svetu? Nasilje naj bo skrajna možnost - in če bi se vsi držali tega načela, verjamem, da nasilje ne bib ilo uporabljeno nikoli... Odgovor je ne, dokler obstaja na svetu en sam nasilnež. >Meni se to zdi žalostno. Tudi Bush in Rumsfeld sta natančno vedela zakaj bosta napadla Irak. Imela sta zelo točno definiran cilj (nafto). Problem je, da nad njima ni nobene moralne instance, ki bi presodila ali sta ravnala prav. Enako pa velja za te anarhiste. Oni na podlagi svojih lastnih razmislekov ugotovijo, da je njihovo nasilje OK. Jaz vidim enak vzorec, kot pri Bushu... torej gre na koncu zgolj za vprašanje moči. Kdor ima moč, lahko dela kar hoče?!? Se s tem strinjamo? Bush in Rumsfeld sta svoje nasilje upravičila še z dvema drugima razlogoma (Saddamov režim predstavlja grožnjo, osvoboditev in izboljšanje razmer v Iraku), kar ju vseeno povzdigne nad anarhiste, ki imajo le en razlog (oni so še hujši). McHrozni

31. ataturk 26.5.2003	>>Nasilje naj bo skrajna možnost - in če bi se vsi držali tega načela, verjamem, da nasilje ne bib ilo uporabljeno nikoli... > >Odgovor je ne, dokler obstaja na svetu en sam nasilnež. točno tako, McHrozni. > >>Meni se to zdi žalostno. Tudi Bush in Rumsfeld sta natančno vedela zakaj bosta napadla Irak. Imela sta zelo točno definiran cilj (nafto). Problem je, da nad njima ni nobene moralne instance, ki bi presodila ali sta ravnala prav. Enako pa velja za te anarhiste. Oni na podlagi svojih lastnih razmislekov ugotovijo, da je njihovo nasilje OK. Jaz vidim enak vzorec, kot pri Bushu... torej gre na koncu zgolj za vprašanje moči. Kdor ima moč, lahko dela kar hoče?!? Se s tem strinjamo? > >Bush in Rumsfeld sta svoje nasilje upravičila še z dvema drugima razlogoma (Saddamov režim predstavlja grožnjo, osvoboditev in izboljšanje razmer v Iraku), Bush in Rumsfeld sta imenu osvoboditve podredila Irak svetovni metropoli. (se pa strinjam, da je demokracija boljša od sadama). >kar ju vseeno povzdigne nad anarhiste, ki imajo le en razlog (oni so še hujši). ta razlog je libertarnost. so zaradi teg ahujši? =/

32. McHrozni 26.5.2003	>točno tako, McHrozni. Točno to sem poskušal tu dopovedati najmanj 1361-krat, ampak so me vedno kar ignorirali. McHrozni

33. bomir 26.5.2003	>Točno to sem poskušal tu dopovedati najmanj 1361-krat, ampak so me vedno kar ignorirali. Ker nisi nikoli doumel resnični pomen tega, kar si govoril. Marsikaj namreč sledi, če rečeš, da se je proti nasilju mogoče boriti le z nasiljem.

34. McHrozni 26.5.2003	>Ker nisi nikoli doumel resnični pomen tega, kar si govoril. Marsikaj namreč sledi, če rečeš, da se je proti nasilju mogoče boriti le z nasiljem. Jaz trdim, da se je proti nasilju mogoče boriti tudi drugače, ampak ne vedno. Je to tako težko razumeti? McHrozni

35. bomir 26.5.2003	>Jaz trdim, da se je proti nasilju mogoče boriti tudi drugače, ampak ne vedno. > >Je to tako težko razumeti? Sploh ne, to je logično in ne verjamem da ti je tu kdo oporekal. Vendar pa s to izjavo ni povedano skoraj nič, vsakdo jo lahko uporabi.

36. McHrozni 27.5.2003	>Sploh ne, to je logično in ne verjamem da ti je tu kdo oporekal. Vendar pa s to izjavo ni povedano skoraj nič, vsakdo jo lahko uporabi. To je res, vendar pa pove zadeva nekaj - pacifizem (nikoli nasilje ne glede na vse) je zgrešena religija (nič manj kot to ni). McHrozni

37. bomir 27.5.2003	>To je res, vendar pa pove zadeva nekaj - pacifizem (nikoli nasilje ne glede na vse) je zgrešena religija (nič manj kot to ni). To je res. Samo jaz tako ekstremnega pacifista še nisem srečal.

38. McHrozni 27.5.2003	>To je res. Samo jaz tako ekstremnega pacifista še nisem srečal. To je definicija pacifizma - prepričanje, ki pravi, da so vse oblike nasilja v katerikoli obliki, napačne. McHrozni

39. solidarnost 27.5.2003	>aha. torej ne gre le za spontano nasilje ampak za tisto, kar sem predvidel- za določeno mero nasilja, da bi spet našli svojo moč. v tem smislu to podpiram. zanima me samo še to, kako to izgleda, ko ''napadete'' lastnino. namreč- če napadete neko borno trgovinico ali nek avto, ki predstavlja več kot pol družinskega premoženja, potem niste napadli predvsem ''lastnine'' kot instituta, ampak predvsem osebnosti teh ''lastnikov''. imate glede tega kaj bolj razdelane kriterije? Seveda so se kako dobro razedlani ti kriteriji - ce se spustima na Black Bloc taktiko - torej v teoriji anarhisti doloceno mero "nasilja" zagovarjajo v, kot sem dejal - "simbolicnem", vcasih manj simbolicnem nasilju in napadu na privatno lastnino, kapital... V teoriji naj black bloc ali anarho direktna akcija zoper lastnino nikakor ne bi smela napadati npr. lokalnih obrtnistev, lokalnih, majhnih trgovin in avtomobilov.

40. solidarnost 27.5.2003	>>aha. torej ne gre le za spontano nasilje ampak za tisto, kar sem predvidel- za določeno mero nasilja, da bi spet našli svojo moč. v tem smislu to podpiram. zanima me samo še to, kako to izgleda, ko ''napadete'' lastnino. namreč- če napadete neko borno trgovinico ali nek avto, ki predstavlja več kot pol družinskega premoženja, potem niste napadli predvsem ''lastnine'' kot instituta, ampak predvsem osebnosti teh ''lastnikov''. imate glede tega kaj bolj razdelane kriterije? Seveda so se kako dobro razdelani ti kriteriji - ce se spustima na Black Bloc taktiko - torej v teoriji anarhisti doloceno mero "nasilja" zagovarjajo v, kot sem dejal - "simbolicnem", vcasih manj simbolicnem nasilju in napadu na privatno lastnino, kapital... V teoriji naj black bloc ali anarho direktna akcija zoper lastnino nikakor ne bi smela napadati npr. lokalnih obrtnistev, lokalnih, majhnih trgovin in avtomobilov. na zalost pa je praksa mnogokrat drugacna... Mislim, da je Black Bloc taktika najvec izgubila ravno na tem, ker so se med blok infiltrirali policaji, desnicarji ali preprosto huligani, ki niso povzrocali "politicnega, argumentiranega nasilja", ampak so povzrocali nered, nesmiselno razbijanje in vandalizem nad vsem kar je prislo pod roke... Torej problem black bloca je v tem, da se mu pridruzijo ljudje, ki zelijo le razbijati, ki niso anarhisti... zaradi glorifikacije nasilja samega... sicer sem o black blocu pisal - ce vas zanima lahko posredujem tekst...

41. McHrozni 27.5.2003	Solidarnost je pokazal(a?) točno največji problem anarhičnih gibanj in ideje naspoh. Mnenj o tem, kako naj bi taka družba delovala je točno toliko, kot je ljudi, ki verjamejo v idejo, načinov, kako priti do nje pa še precej več. Mnenja se križajo, izpodbijajo in grejo eno proti drugemu. Rezultat? Največji sovražniki anarhistov in anarhije izhajajo iz njihovih vrst. Ne iz vrst "razrednega sovražnika" in ne iz vrst "represivnih organov", še najmanj pa iz vrst "izkoriščevalcev". Ne, največji sovražniki so notranji, t.i. "ideološki" sovražniki. To je tudi splošen problem vseh levo usmerjenih gibanj. Ne znajo stopiti skupaj, ne znajo najti skupnega jezika in ne znajo najti skupnih točk in graditi na njih. Zato so se tudi izneverili vsi večji levičarski uspehi v preteklosti (npr SZ) in zato se bodo izneverili tudi vsi levičarski uspehi v prihodnosti. Največja ironija pri tem je, seveda, da ravno levi zagovarjajo sodelovanje in solidarnost ne glede na raso, spol, etnično pripadnost, vero in tako dalje in da ravno ti isti ljudje imajo tudi največje probleme pri uveljavljanju teh idealov. Vstajam pri svojem reku: VSE IDEJE SČASOMA POSTANEJO SVOJ KONTRAPUNKT. McHrozni

42. DonkeyHot 27.5.2003	>sicer sem o black blocu pisal - ce vas zanima lahko posredujem tekst... Ja prosim.

43. solidarnost 28.5.2003	>>sicer sem o black blocu pisal - ce vas zanima lahko posredujem tekst... > >Ja prosim. Posredujem v sekcijo PRISPEVKI... Lepo bi bilo slisati komentarje...

44. ataturk 8.6.2003	>VSE IDEJE SČASOMA POSTANEJO SVOJ KONTRAPUNKT. Si ti dvignjen nad njih, takorekoč ideološko brezbarven, znanstvenik števila?

45. McHrozni 8.6.2003	>Si ti dvignjen nad njih, takorekoč ideološko brezbarven, znanstvenik števila? Ne, pač pa stremim k temu. To je ideal, ki se mu hočem približati, kajti pravih idealov ni nikoli mogoče doseči. McHrozni

46. ataturk 8.6.2003	>>Si ti dvignjen nad njih, takorekoč ideološko brezbarven, znanstvenik števila? > >Ne, pač pa stremim k temu. To je ideal, ki se mu hočem približati, kajti pravih idealov ni nikoli mogoče doseči. Si/postal boš svoj kontrapunkt? =))

47. McHrozni 8.6.2003	>Si/postal boš svoj kontrapunkt? =)) Verjetno nekoč (kar bo zanimiv paradoks). Zaenkrat pa ideja velja kot pribita. McHrozni

48. ataturk 16.7.2003	>>Si ti dvignjen nad njih, takorekoč ideološko brezbarven, znanstvenik števila? >Ne, pač pa stremim k temu. To je ideal, ki se mu hočem približati, kajti pravih idealov ni nikoli mogoče doseči. >>Si/postal boš svoj kontrapunkt? =)) > >Verjetno nekoč (kar bo zanimiv paradoks). Zaenkrat pa ideja velja kot pribita. Mc, tvoja stališča o družboslovju- sociologiji/ filozofiji so bila presežena pred kakimi 100 leti, ko je sociolog in filozof Weber v krajšem eseju o Kentavru oziroma mitu o vrednotno nevtralni sociologiji pokazal, da takšne sociologije ni. Da je vrednotno nevtralna sociologija utvara, oziroma preprosto le medij, ki ga uporabljajo konzervativci. Povedano drugače: ''nevtralna'' sociologija je ideološko konzervativna. Ti pa si svoj kontrapunkt ex ante in ex post.

49. McHrozni 17.7.2003	>Mc, tvoja stališča o družboslovju- sociologiji/ filozofiji so bila presežena pred kakimi 100 leti, ko je sociolog in filozof Weber v krajšem eseju o Kentavru oziroma mitu o vrednotno nevtralni sociologiji pokazal, da takšne sociologije ni. Da je vrednotno nevtralna sociologija utvara, oziroma preprosto le medij, ki ga uporabljajo konzervativci. Povedano drugače: ''nevtralna'' sociologija je ideološko konzervativna. Ti pa si svoj kontrapunkt ex ante in ex post. Če bi to, kar si zgoraj napisal držalo, bi bili vsi liberalni, ker bi to očitno bila ena in edina resnica. Ko se boste levi fašisti zbudili, da vendarle niste najpametnejša bitja pod soncem in da imamo ostali pravico do svojega mnenja in vsaj kdaj (po rezultatih sodeč pa skoraj vedno) prav, se vas bo morda dalo jemati resno. Do takrat pa.. McHrozni

50. ataturk 17.7.2003	Mešanica neokonzervativizma bolj konkretno... Mc Hrozni pa fašist (ki je lahko le desni) za večno? Ker ima vedno ''prav'', brutalni mož jeklen. >))

51. McHrozni 17.7.2003	>Mešanica neokonzervativizma bolj konkretno... > > >Mc Hrozni pa fašist (ki je lahko le desni) za večno? Ker ima vedno ''prav'', brutalni mož jeklen. >)) Fašizem: gibanje proti demokraciji, gibanje za eno resnico. Ti mi vsiljuješ svoj prav, jaz ti pa razlagam, zakaj imam prav jaz. Fašist si ti. Če pa fašizem definiraš kot desno gibanje, si pa levi ekvivalent fašista. p.s. Kolikor vem, si se ponavadi pritoževal, da je označba levo-desno neuporabna. Očitno samo do takrat, ko jo lahko uporabiš sam. Dvojna merila, tipično za nekoga, ki časti Chomskega po božje. McHrozni

52. Fric 17.7.2003	>Dvojna merila, tipično za nekoga, ki časti Chomskega po božje. Si ti obseden s Chomskim al kaj ga nonstop ven mečeš?

53. McHrozni 17.7.2003	>Si ti obseden s Chomskim al kaj ga nonstop ven mečeš? Alergičen, pravzaprav. Prepričal me je tudi, da sem imel o ataturku vse predobro mnenje (pa brez zamere). McHrozni

54. Fric 17.7.2003	>Alergičen, pravzaprav. Prepričal me je tudi, da sem imel o ataturku vse predobro mnenje (pa brez zamere). Aja? Od kod ti pa ideja da ataturk časti Čomskega? Si ga videl v cerkvi? Po njegovem pisanju ne bi rekel da koga časti, prej da na veliko uporablja svojo pamet, za razliko od tebe, ki znaš "argumentirati" samo s predsodkarskimi dogmami. V srednjem veku so na tak način dokazovali boga.

55. ataturk 18.7.2003	>Fašizem: gibanje proti demokraciji, gibanje za eno resnico. nekoč nekje me je nekdo svaril pred preširokimi definicijami. in - ups- to je bil Mc. >Ti mi vsiljuješ svoj prav, jaz ti pa razlagam, zakaj imam prav jaz. ataturk vedno vsiljuje, Mc pa vedno razlaga. ni kaj, to si velja zapomniti. >Fašist si ti. Če pa fašizem definiraš kot desno gibanje, si pa levi ekvivalent fašista. enostavna trditev, kjer nadaljuješ s preširoko definicijo? >p.s. Kolikor vem, si se ponavadi pritoževal, da je označba levo-desno neuporabna. Očitno samo do takrat, ko jo lahko uporabiš sam. oprosti, gospod Mc. Diskurz levo-desno si tukaj uvedel ravno ti sam, ko si me označil za levega fašista. jaz pa sem mislil, da naj bi fašizem koreliral z desnim in sem se pač spustil v tvoj diskurz. pa nič zato. ker levo-desno res ni tako uporabljivo. >Dvojna merila, ne vem, ali govoriš kar tja v dan, ali pljuvaš po lastnem izrazoslovju ali si pobesnel ali je vmes kaj drugega. >tipično za nekoga, ki časti Chomskega po božje. Kaj pa naj bi bilo zdaj tole??... :/

56. McHrozni 18.7.2003	>Aja? Od kod ti pa ideja da ataturk časti Čomskega? Si ga videl v cerkvi? Ne, v templju. McHrozni

57. McHrozni 18.7.2003	>nekoč nekje me je nekdo svaril pred preširokimi definicijami. in - ups- to je bil Mc. Saj mi ni treba verjeti, lepo piše v leksikonu, da je fašizem skupen izraz za nacionalistična (sem ne pašeš, zato levi) in totalitaristična (sem pač prideš) gibanja. Sledi zgodovina. >Kaj pa naj bi bilo zdaj tole??... :/ Kdo ga je največkrat citiral in uporabljal za vir? McHrozni

58. ataturk 23.7.2003	>>nekoč nekje me je nekdo svaril pred preširokimi definicijami. in - ups- to je bil Mc. > >Saj mi ni treba verjeti, lepo piše v leksikonu, da je fašizem skupen izraz za nacionalistična (sem ne pašeš, zato levi) in totalitaristična (sem pač prideš) gibanja. Sledi zgodovina. tisti ''in'' je ''in'' in ne ''ali, ali tudi''. poleg tega pa ne spadam med totalitariste. temu si veliko bližje ti sam. >>Kaj pa naj bi bilo zdaj tole??... :/ > >Kdo ga je največkrat citiral in uporabljal za vir? Nekajkrat sem ga res omenil. vsekakor imaš čudno razumevanje religioznosti.

59. McHrozni 23.7.2003	>tisti ''in'' je ''in'' in ne ''ali, ali tudi''. poleg tega pa ne spadam med totalitariste. temu si veliko bližje ti sam. Ne rečem, da ne. Vendar jim tudi ti nisi nasproten. Pravzaprav si dokaj blizu "svobodomiselni eliti", katere doktrina pravi: "Če hočeš biti svoboden, se moraš strinjati z nami." >Nekajkrat sem ga res omenil. vsekakor imaš čudno razumevanje religioznosti. Vsak, ki ne pljuva po njemu, je nevarno blizu njegovemu čaščenju. McHrozni

60. ataturk 23.7.2003	>>tisti ''in'' je ''in'' in ne ''ali, ali tudi''. poleg tega pa ne spadam med totalitariste. temu si veliko bližje ti sam. > >Ne rečem, da ne. Vendar jim tudi ti nisi nasproten. Pravzaprav si dokaj blizu "svobodomiselni eliti", katere doktrina pravi: "Če hočeš biti svoboden, se moraš strinjati z nami." to je le puhlica, ki se poigrava z mišljenjem ideologije. vprašanje podrejanja je tako fundamentalno, da ustvarja razliko. in ti si na povsem drugem spektru (spomni se kviza). >>Nekajkrat sem ga res omenil. vsekakor imaš čudno razumevanje religioznosti. > >Vsak, ki ne pljuva po njemu, je nevarno blizu njegovemu čaščenju. ma vsak dan petkrat molim k njemu in ob sredah imam post, oj ti, častilec Šamaela.

61. ataturk 24.7.2003	>Mc, tvoja stališča o družboslovju- sociologiji/ filozofiji so bila presežena pred kakimi 100 leti, ko je sociolog in filozof Weber v krajšem eseju o Kentavru oziroma mitu o vrednotno nevtralni sociologiji pokazal, tu sem bil površen. v resnici ne gre za webra, ampak za gouldnerja, pa tudi datum je mlajši. ob tem popravku ostajam pri ostalem.

62. ataturk 25.11.2003	Anarhizam i nasilje Anarhisti i terorizam Teška dezinformacija koja se svakodnevno propagira i svim sredstvima teži iskrivljavanju stvarnog stava anarhista prema terorizmu. Stoga anarhističke grupe okupljene u Carrari smatraju kako trebaju razjasniti svoj stav, objavljivanjem proglasa kojeg su anarhisti prodiskutirali i usvojili prilikom održavanja III Internacionalnog kongresa anarhističkih federacija u Carrari, od 23. do 27. ožujka 1978., na kojem su sudjelovale delegacije iz mnogih zemalja svijeta. III Internacionalni kongres anarhističkih federacija Proglas kongresa o terorizmu, marginalizmu i revolucionarnom nasilju IFA* proklamira slobodu anarhista da izaberu bilo koje sredstvo akcije koje nije u suprotnosti s liberterskim principima i krajnjim ciljevima kojima pokret teži. Bila ona individualna, manjinska ili masovna, nasilna ili miroljubiva, revandiktivna ili revolucionarna, tolerirana ili tajna, anarhistička akcija mora u sebi reflektirati moralne vrijednosti fundamentalnih postulata anarhizma. Pravo, individualno i kolektivno, na nepokoravanje, revolt i ustanak, nezastarivo je i ne može se kodificirati. Ono je spontana i prirodna činjenica. Anarhisti organizirani u IFA koji doista postavljaju problem revolucije, to jest ukidanja ekonomskih, socijalnih i kulturnih privilegija, svjesni su da æe se naæi u jednoj nasilnoj situaciji. Za anarhiste postoji etički problem vezan uz primjenu jednog nasilja koje se ne smije poistovjeæivati s javnom legalnom silom državne vlasti i kapitala, kojoj nema ravne po brutalnostima kojima se svakodnevno služi protiv ljudi. Ovo državno nasilje čiju kulturnu osnovu treba tražiti u patrijahatu, uzrokuje sve druge forme nasilja, a svoj najpotpuniji izraz nalazi u rastuæoj militarizaciji društva. IFA odbacuje forme političke akcije utemeljene na slijepom i nepotrebnom nasilju, na odsustvu respektiranja ljudskog dostojanstva vlastitih neprijatelja, a još više neutralnih ili nevinih pojedinaca. Ona razobličava sve forme manipulacije, nasilja, te vojnog i državnog terorizma koje se često prenose u akcije političkih organizacija koje su danas progonjene i bore se za pravednu stvar, ali veæim dijelom aspiriraju (ako ne drugačije, onda svojim programom, metodama i ideologijama) da u buduænosti same postanu državna vlast. Prelaz na oružanu borbu predstavlja transformaciju klasnog sukoba u vojni, putem prakse rata izmeðu specijaliziranih aparata: oružanih grupa i represivnih bandi države. Svakodnevno širenje takve prakse ne predstavlja uspjeh, nego suprotno, doprinosi pojačavanju represivnih mjera kapitala i države koji nakon što su uspjeli postiæi to da radnici plaæaju cijenu krize, na njih prebacuju i težinu jedne rastuæe represije. Stimulirati mehanizam represije bez istovremenog rada na afirmaciji ofanzivne sposobnosti radničkog pokreta zbog toga je samoubilački čin. Anarhisti ne vjeruju da propaganda djelom, začeta kao mitsko buðenje svijesti proleterijata uvijek spremnog na odaziv, može postiæi ma i minimalan uspjeh. Ukoliko bi se ova politička linija afirmirala, moglo bi se jedino produbiti jaz izmeðu aktivista i stanovništva. Radikalizacija sukoba nalazi svoju početnu točku u velikim nadama probuðenim borbama iz 1968 - 1969., kada je kreativnost naroda udarala u zid vlastite nepripremljenosti za samoupravljanje, dozvoljavajuæi preporod neoreformističkih grupa birokracije. Nesposobnost da se "odmah i bez obzira po koju cijenu" provede revolucija, povukla je mnoge drugove, mnoge militante ljevice i ekstremne ljevice ka dnevnoj praksi sastavljenoj od kompromisa u sjeni parlamentarne politike, povlačenju u individualističko laissez-faire, te povlačenju utemeljenom na koncepciji ilegalnosti. To je plod koncepcija koje ne mogu naæi izlaz nigdje drugdje osim u oportunističkom revizionizmu ili u militariziranom ekstremizmu. Mi tvrdimo kako je došlo vrijeme za obnovu djelovanja revolucionara na terenu koji mu je najbliži, unutar radničkih borbi, te da se paralelno oblikuje specifična anarhistička propaganda kojom se teži postiæi priznanje valjanosti naših ideja. Solidarnost anarhista znači prije svega zaštitu svih onih koji se bore protiv kapitala i države, korektno prakticirajuæi prema tim militantima kritiku, a ne klevetu. Solidarnost i kritika su dva aspekta naše etike, jer smo svjesni kako nakon fizičke likvidacije tih militanata, država prelazi u napad protiv svih antireformističkih i antiautoritarnih ponašanja. Anarhisti tvrde kako je socijalna revolucija pretpostavka za uspostavljanje društva bez klasa, države i patrijahata, u kojem æe iščeznuti svaki tip nasilja. Unatoč tome, ne mislimo da æe se vladajuæe klase odreæi svojih ekonomskih, socijalnih i kulturnih privilegija ukoliko na to ne budu silom prinuðene. Dakle, u fazi ustanka neizbježan je nasilan sukob, nasilje koje ne može ne biti kolektivno, kao što su to bile sve revolucije u prošlosti. Kao organizirani pokret, anarhizam mora izgraditi svoju strategiju borbe, utemeljenu na inteligenciji, koja je sposobna učiti iz povijesti, te trijezno analizirati sadašnju situaciju i buduænost našeg društva. Osim toga, upravo se na tome temelji koncept direktne akcije, bilo nasilne ili mirne, sredstva kojim se ubrzava razvoj svijesti o moguænosti kolektivne samoorganizacije i samoemancipacije. Revolucionarni anarhistički terorizam je bio izuzetan i egzemplaran, jer se nije primjenjivao protiv nevinih, nego protiv osoba koje su u sebi nosile odgovornost za druge terorizme, opravdane političkim i moralnim zakonima. Kao i Malatesta, ni mi se ne slažemo s onima koji se protive svakom nasilju, kao ni sa drugovima koji su spremni na svako nasilje. Ne odobravamo niti osuðujemo sumarno svaku formu "terorizma". Moramo konstatirati kako su teroristički činovi uvijek motivirani jednim drugim terorizmom, onim kojeg vladajuæa klasa prebacuje na narod. Meðutim, takoðer konstantiramo kako su posljedice uvijek negativne, ako ne i pogubne za radnički pokret opæenito, a posebno za anarhistički. Mislimo da se praksa revolucionarnog nasilja ne može shvatiti i prihvatiti ako paralelno ne postoji snažan organizirani radnički pokret, uvelike prožet liberterskim idejama. *Internacionalna federacija anarhista [originalan naslov letka je "Anarchici e terrorismo", a letak je dijeljen na III internacionalnom kongresu anarhističkih federacija u Carrari, održanom od 23. - 27. ožujka 1978. godine] ( http://www.stocitas.org/anarhisti%20i%20terorizam.htm )--> še mnogo člankov, lahko se pomikate s puščicami...

63. ataturk 25.11.2003	izhodiščna stran http://www.stocitas.org/anarhizam%20i%20nasilje%20sadrzaj.htm

64. Neznanec/ka 29.6.2007	>Pomembna kategorija je tudi nacionalistično-osvobodilni terorizem. Primeri so: >1954- 5 ameriških kongresnikov ubijejo Puertoriški nacionalisti. >1961- Afriški nacionalni kongres prične z 18-mesečno bombno kampanjo (200 napadov) >1980- Afriški nacionalni kongres izvede bombni napad na naftna polja in napravi 7 milijard dolarjev škode. >1985- Afriški nacionalni kongres izvede bombni napad n aletališče v Pretoriji. Umrlo je 19 ljudi. >1998: IRA ubije katoliškega voditelja, v Omaghu je v bombnem napadu 24 mrtvih in 220 ranjenih, Baski ubijejo španskega politika >danes so najbolj znane Irska republikanska armada, Baskovska ETA, Kurdska delavska stranka. Tudi Slovenci smo imeli teroristične organizacije kot sta TIGR in Borba. >Ultradesničarki terorizem se navezuje na fašistična in nacistična izročila. >1973- neofašisti pripravijo teroristični napad na vlak v Bologni. >1973- V Brescii neofašisti z bombo ubijejo 8 ljudi. >1978- Na železniški postaji v Bologni eksplodira bomba, ki ubije 85 ljudi, 300 je ranjenih. Odgovornosti ne prevzame nihče, čeprav so obtoženi neofašisti. > 1978- neonacisti na Oktoberfestu v Muenchnu v bombnem napadu ubijejo 13 ljudi in 72 ranijo. >Primere, kjer se večplastno preplejo tradicionalizem, narodno-osvobodilno gibanje in religiozna ter desničarska nacionalna gorečnost, najdemo na Severnem Irskem in v Izraelu: >1946- Židovski teroristi v hotelu King David ubijejo 90 ljudi, 45 jih ranijo. >1948- Židovski teroristi napadejo Deir Yassin in pobijejo okrog 250 žensk in otrok, ki so ostali v vasi. > Primeri neanarhističnega levičarskega terorizma: gre za razne marskistične skupine in podobno. Včasih so s svojimi talci ravnali obzirno, ker so se bojevali proti kapitalističnemu sistemu, ne pa proti ugrabljenim. Znane so skupine Rdeče brigade, Rdača armada (Japonska). Primeri: >1951- visokega komisarja za Malajo HenryjaGurneya ubijejo trije komunisti. Pri tem umre še 13 britanskih vojakov. >1961- komunisti ugrabijo ameriško letalo >1971- teroristična skupina Tupamaros ugrabi britanskega ambasadorja v Urugvaju- Geoffreya Jacksona. >1976- teroristična skupina Baader-Mainhof ugrabi franncosko letalo. Žrtev ni bilo (šele ob reševalni akciji umrejo trije od 258 potnikov) >1978- Rdeče brigade ugrabijo magnata Alda Mora in ga ubijejo. >1986- Maoistična Sončeva pot ubije 8 ljudi pri bombnem napadu na vlak. >ANARHISTIČNI TERORIZEM >Ta vrst terorizma spada med sporno inkriminalizirano nasilništvo. Vsak terorizem, ki je usmerjen v politične spremembe v smeri svobode, in torej v določeni meri predstavlja ius resistendi (pravico do upora proti gospodovanju: kot so npr. narodnoosvobodilna gibanja), torej je v nekem delu nelegitimno inkriminaliziran. >Anarhističnemu terorizmu je temelje položil zlasti BAKUNIN, ki je izdelal celo natančen ''pravilnik'' kako se mora revolucionar lotevati terorističnih napadov na reakcionarno oblast. Za obdobje 1870-1920 je značilno teroristično delovanje anarhistov. Med najbolj razvpitimi primeri se najdejo: >1894- uboj francoskega predsednika Carnota. >1897- uboj avstrijske cesarice Elizabete in predsednika španske vlade. >1900- neuspel poskus uboja Umberta I, kralja Italije >1901- uboj ameriškega predsednika Williama McKinleya >Morda je šlo za anarhistični napad tudi leta 1920 napad z razstrelivom na new-yorško borzo. Ubitih je bilo okrog 35 ljudi (ali celo 100?), med njimi le navadni ljudje- brokerjem se ni zgodilo čisto nič. Odgovornosti za ta napad ni prevzel nihče, pripisuje pa se bodisi anarhistom ali boljševikom. >Po tem obdobju so anarhisti izvedli le dva teroristična napada (šlo je za neko krilo anarhistov): >1969- so anarhisti v Milanu ob napadu na banko ubili 16, ranili pa 90 ljudi. >1970- je ista skupina blizu Rima iztirila vlak, umrlo je 6 ljudi, ranjenih pa je bilo okrog 100 ljudi. >Tendence anarhističnega terorizma danes spet oživljajo, rastejo iz antiglobalističnega ozadja in iz masovnih demonstracij. >NASILJE NA DEMONSTRACIJAH: je mešanica državnega terorja, provokatorstva in celo terorističnih tendenc. Masovne demostracije lahko zelo hitro vodijo v divjanje. Primerov je ničkoliko. Od Genove naprej. In že prej. >Leta 1991 so v protivojnih protestih v Nemčiji demonstranti blokirali vhod v US Rhine-Main Air Base pri Frankfurtu. v Haanu so zažgali vojaška vozila. >1994 smo bili priče anarhističnemu divjanju v severnem delu Bremna. Anarhisti so razbijali izložbena okna, zažigali avtomobile in metali kamne. >na strani grških anarhistov nudijo sledeče informacije: >2002- so v Atenah pripadniki Floges Antistasis zažgali avtomobil, ki je bil last jordanske ambasade, Kaotična napadalna fronta pa je zažgala avtomobil Evropske unije. (ne vem, ali gre za anarhiste). >2000- študentje so demonstrirali glede šolske reforme. 1000 mladih se je pod levičarskim vodstvom napotilo na pohod. Zažgali so kombi podjetja ALTEC , se zabarikadirali in na policijo metali kamne in petrolne bombe. >2000- policija je nasilno razbila delavsko-levičarsko stavko. Ob umikanju so demonstranti kamenjali policiste in zažigali luksuzne avtomobile. Naleteli so na specialnega policista v privatnem avtomobilu- avto so zažgali, nad njim pa so se znesli. >2000- aktivisti na protestu so poškodovali vhod na policijsko postajo in uničili dve policijski vozili. >2003- Zanimive stvari so se dogajale npr. 21. marca 2003 v Atenah. Anarhistični blok in protestniki so imeli protivojne demonstracije. Zmerneži so protestnike pozivali, naj bodo demonstracije mirne. Vendar pa so pobudo in s tem vodstvo prevzeli vodstvo- demonstranti ne le, da niso poslušali zmernih, ampak so se celo odkrito pridružili anarhistom. Spotoma so zmetali jajca in barvo na nek hotel, kamenjali parlament, tamkajšnje policiste in celo novinarje. V enaki maniri so šli mimo nekaterih ambasad (Francija, Britanija, EU), pred notranjim ministrstvom so metali molotovke in kamenje, ko so podobno počeli še pred ameriško ambasado, so jih policisti napadli s solzivcem in vodo. Demonstranti so se razkropili v stranske ulice in tam so se začeli še hujši neredi. Zažgali so banko Nova, se stepli s policisti, v nekem parku so naleteli na premalo številno enoto policistov in jo napadli. Policisti so morali umakniti in šele ko so dobili pomoč, so spet prevzeli nadzor. Neka skupina je zažgala razstavljena letala pred vojnim muzejem.

65. Neznanec/ka 4.7.2007	ANC je bil produkt tujih sil, ki so skušale destabilizirati stanje v Južni Afriki in si podrediti to državo. Dandanes je tam stanje stokrat hujše kot pod apartheidom, še večina črncev tako misli. "Neofašistični" bombni napadi v Italiji in Nemčiji so bili zrežirani s strani raznih komunističnih tajnih služb, ki so skušale ustvariti "ravnovesje" med silami terorizma: levičarji/desničarji in spet s tem načinom destabilizirati stanje v državi. Edini napadi ki bi jih lahko šteli za nacionalistične v tem času v Evropi so bili razni napadi ustaških in četniških privržencev na jugoslovanske konzulate po Evropi. Vsi ostali "fašistični" bombni napadi so bili delo tujih obveščevalnih služb. Prav tako so bile Rdeče brigade financirane s strani KGB oz. SZ isto velja za Beider-Meinhoff skupino ter seveda IRO, ki se ima za "nacionalistično" skupino, v resnici so pa marskisti in komunajzarji. Ravno pred kratkim je pod okriljem Sinn Fein stranke kandidiral za župana na Irskem neki zamorec in tudi na žalost zmagal...

66. Neznanec/ka 5.7.2007	>"Neofašistični" bombni napadi v Italiji in Nemčiji so bili zrežirani s strani raznih komunističnih tajnih služb, ki so skušale ustvariti "ravnovesje" med silami terorizma: levičarji/desničarji in spet s tem načinom destabilizirati stanje v državi. >... Vsi ostali "fašistični" bombni napadi so bili delo tujih obveščevalnih služb. Ali lahko za svoje trditve navedeš kake vire? Po isti logiki bi se dalo vse levičarske napade pripisati konzervativni zaroti...

67. Neznanec/ka 5.7.2007	Virov ne, so pa dokazi za to.

68. Neznanec/ka 6.7.2007	>Virov ne, so pa dokazi za to. :) In kje so ti dokazi? Isto se govori za levicarski terorizem - namrec, da je bil sproduciran (mnogokrat) s strani tajnih sluzb in neofasisticnih skupin.

69. Neznanec/ka 12.7.2007	Aja? Torej so bili vsi tisti levičarski teroristi ki so jih ujeli, in nekateri so celo priznali svoja dejanja zgolj kaj...? Itak da so bili napadi levičarskih band delo komunističnih tajnih služb, to ti ja pamet lahko nese. Destabilizacija razmer v državah vzhodnega bloka. "Neofašistični" teroristični napadi so bili pa zgolj režija levičarskih skupin oz. celic komunisitčnih tajnih služb. Ker kolikor vem, niso ujeli niti enega "neofašističnega" bombaša; tukaj ne štejem pripadnikov C18 v Angliji sredi devedesetih, mislim na obdobje po vojni pa vse tja do sredine 80-ih ko se je celotni vzhodni blok že sesuval