Mihail Bakunin

Individualne pravice

pravica vsakega posameznika, da ga od trenutka rojstva naprej pa do polnoletnosti vzdržujejo, varujejo, nadzorujejo, vzgajajo in poučujejo v javnih šolah, osnovnih, srednjih, višjih, industrijskih, tistih, ki učijo umetnost, vse na stroške družbe.
enaka pravica vsakega posameznika do svetovanja, pa tudi do tega, da mu na začetku poklicne poti, ki jo vsak polnoletni lahko prosto izbira, družba v okviru možnega pomaga; po tem pa družba, ki ga bo razglasila za absolutno svobodnega, ne bo izvajala nad njim nikakršne kontrole niti avtoritete; odklanjala bo vsakršno odgovornost zanj, dolguje mu samo še spoštovanje, v stiski pa tudi zaščito njegove svobode.
svoboda vsakega polnoletnega individua, da lahko odide ali pride, glasno izreče vsako mnenje, da je lahko len ali priden, nemoralen ali moralen, skratka, da lahko po mili volji razpolaga s svojo lastno osebo in lastnino, ne da bi komu moral polagati račune; svoboda, da pošteno živi od lastnega dela ali pa od sramotnega izkoriščanja dobrodelnosti in privatnega zaupanja, dokler je oboje prostovoljno in pridobljeno pri odraslih.
neomejena svoboda vsakršne propagande, brez vsake druge brzde, razen zveličavne moči javnega mnenja. Absolutna svoboda za asociacije, pri čemer ne bi bile izvzete niti tiste, ki so po svojem cilju nemoralne ali se takšne vsaj zdijo, celo tiste ne, katerih cilj je korupcija in uničenje individualne in javne svobode.
svoboda se more in mora braniti samo s svobodo in nevaren nesmisel je, če jo omejujejo z navidez zaslepljujočo pretvezo, da jo ščitijo. Čisto nekoristno je, če socialni nemoralnosti postavimo nasproti zakonodajo, ki posega v individualno svobodo. Izkušnje nas nasprotno učijo, da je bil avtoritativni sistem represije povsem nesposoben preprečiti prekrške, temveč jih je celo razvijal naprej in vedno globlje, tako da sta javna in privatna morala vedno upadali ali se dvigali v isti meri, kot se je ožila ali širila osebna svoboda.
družba pa naj bi vendarle ne ostala brez vsakega orožja zoper zajedalske, zlobne in škodljive osebe. Ker naj bi bilo delo podlaga vseh političnih pravic, lahko družba, občina, provinca, ali cela nacija, vsaka seveda na svojem področju, te pravice odvzame polnoletnim osebam, ki - ne da bi bile invalidne, bolne ali stare - živijo na račun javne in privatne dobrodelnosti, vendar z obveznostjo, da jim te pravice vrnejo, ko bodo spet začele živeti od svojega dela.
ker je svoboda vsakega človeškega bitje neodtuljiva, ne bo družba nikoli dopustila, da bi nekdo svojo svobodo juridično odsvojil ali da bi z njo v kontraktih proti nekomu drugemu razpolagal drugače kot na osnovi popolne enakosti in vzajemnosti. Vendar ne bo mogla preprečiti, da bi se kak posameznik brez čuta za osebno dostojanstvo, prostovoljno podal v hlapčevstvo nasproti kaki drugi osebi, zato pa bo štela take ljudi za ljudi, ki živijo od tuje dobrodelnosti, zatorej jim bo za ves čas trajanja njihovega hlapčevstva odvzela politične pravice.
vse osebe, ki so izgubile svoje politične pravice, so izgubile tudi pravico, da bi vzgajale in obdržale svoje otroke.
če se človek izneveri prevzetim obveznostim ali če odkrito in dokazano napade lastnino, osebo, predvsem pa svobodo kakega državljana, domačega ali tujega, družba zoper takega delikventa uporabi kazen, ki jo določajo njeni zakoni.
absolutna odprava vseh poniževalnih in okrutnih kazni, telesnih kazni in smrtne kazni. Odprava vseh kazni, ki trajejo nedoločen čas ali predolgo, ki ne dopuščajo nobenega upanja, nobene dejanske možnosti za rehabilitacijo, treba je namreč v zločinu videti bolezen in zato mora biti kazen bolj zdravljenje kot pa povračilni ukrep družbe.
vsak, ki so ga obsodili po zakoni družbe, občine, province ali nacije, bo imel pravico, da ne bo sprejel kazni, ki mu je naložena, če bo izjavil, da ne želi več biti član te družbe. V tem primeru pa bo družba imela pravico, da ga vrže iz svojega naročja, imela bo pravico izjaviti, da ni več pod njenim varstvom in zaščito.
upornika, ki bo tako spet zapopadel naravnemu zakonu zob za zob in oko za oko, bodo vsaj na področju, ki ga zaseda ta družba, lahko izropali, maltretirali, celo ubili, ne da bi se družba za to zmenila. Vsak se ga bo lahko znebil kot škodljive živali, nikoli pa ga ne bo smel podjarmiti, uporabiti kot sužnja.