Trump 2.0

Želodec se mi obrača od poplave objav o Trumpu. Je za ohranitev duševnega miru možno vse to ignorirati? Si zatiskati oči pred naslovi: Trump ostro nad škofinjo, ki je prosila za sočutje; Trump zahteva od javnih uslžbencev, da ovajajo sodelavce; Trump vojaško grozi Danski in Venezueli; Palestincem obljublja pekel, če se Hamas ne ukloni; Trump odstopa od Pariškega sporazuma in pospešuje črpanje nafte; Trump pričakuje od EU višja vlaganja v vojsko.

Strategija ni nova. Janša je nasprotnike izčrpaval s poplavo nezaslišanih tvitov. Ko smo se zgražali nad zadnjim, je pisal tri nove.

Le da sta Trumpova domet in teža neprimerno večji. Njegova dejanja spreminjajo svet. Mogoče nepovratno.

Vprašanje pa ostaja isto: kako reagirati na provokacije, če so tako številne in skrajne, da so odzivi brez haska in zgolj krepijo občutek nemoči? Je bolje biti tiho in ohranjati energijo? Ali pa upor raje strniti okrog enega samega spoznanja, ki zaobjema vse možne bodoče ekscese. Tako spoznanje je na dlani: Američani so za voditelja izbrali patološkega narcisa brez moralnega kompasa, brez vesti in sočutja, ki bo za dosego ciljev uporabil prav vsa sredstva, ki so mu na voljo. Celo vsa tista, ki mu niso na voljo, pa si jih z brutalno silo lahko prilasti.

Ko to spoznaš in sprejmeš, postane zgražanje nad množico vsakodnevnih ekscesov brezpredmetno.

Trump se pred nobeno oviro ne bo ustavil. Pred etično še najmanj. Nadzoruje najmočnejšo vojsko sveta in ključne vzvode globalne ekonomije ter ima neposreden medijski dostop do večine Zemljanov. Ameriško vrhovno sodišče ima na svoji strani. Nihče na planetu mu nič ne more.

Kaj vse to pomeni za ego patološkega narcisa, lahko psihologi le ugibajo, saj takega primera v zgodovini še ni bilo. Vemo pa tole. Narcisu ni čaščenja nikoli dovolj. Če ga bo 99% človeštva kovalo v nebo in slavilo, bo tisti 1% toliko bolj občutil njegov gnev.