Psihologija vsakdanjega fašizma

Kaj storim, če vodja, ki sem mu naklonjen, odkrito podpre nezaslišan zločin? Storim lahko dvoje. Vodji se lahko odpovem in njegovo dejanje obsodim. Kar je težko, če sem ga prej javno zagovarjal.

Lahko pa ga podpiram še naprej in skušam njegovo dejanje opravičiti. Kar je prav tako težko, če gre za očiten zločin proti človeštvu.

Ni pa nemogoče.

Sedemdesetletno tlačenje Palestinskega ljudstva s strani Izraela je ena tistih tragedij, na katero ni mogoče gledati "iz druge plati". Tako kot ne na holokavst. Ali pedofilijo. Iz čisto vsake plati so to etično zavržna dejanja.

Trump je že ob prvem mandatu izjavil, da lahko na ulici hladno ustreli človeka, pa ne bo izgubil nobenega volilnega glasu. Zdaj je to dokazal.

Ali pa tudi ne. Čas bo pokazal.

Če izvzamem peščico blodnjavih fanatikov, ki v Trumpu vidijo rešitelja sveta pred pedofilsko satanistično elito, je tam zunaj množica spodobnih in razumnih ljudi, ki iz različnih razlogov gledajo na Trumpa z določeno mero naklonjenosti. Nobenega dvoma ni, da jih je njegova zahteva po izgonu Palestincev iz Palestine spravila v moralno zagato. Reševali jo bodo na enega od zgoraj omenjenih načinov.

Ali je mogoče z miselnimi akrobacijami opravičiti neopravičljivo? Zgodovina je pokazala, da to je mogoče. Tudi socialni psihologi so kmalu po 2. svetovni moriji s serijo poskusov demonstrirali, da se spodobni in razumni ljudje v določenih okoliščinah zlahka spremenijo v fašiste. Ali z besedami psihoanalitika Bollasa, zapadejo v "fašistično stanje uma". Skoraj vsakdo lahko občasno zapade v tako stanje. In se nato strezni, pogosto brez hude škode.

Če dovolj velika množica zapade v fašistično stanje uma hkrati, se lepega jutra celotna družba prebudi v fašizmu.

Takrat je za streznitev prepozno.

Odzivi javnosti v naslednjih dneh in tednih bodo pokazali, če je streznitev še možna.

V filmih ti pri iniciaciji v mafijo v roke potisnejo pištolo in zahtevajo, da ustreliš nedolžnega. Če to storiš, si prestopil mejo in ni poti nazaj. Trumpov načrt o Gazi je taka pištola. Kdor se pusti zapeljati in pristane na tehtanje argumentov za in proti, ne da bi ga etični imperativ še pred tem ustavil, je že prestopil mejo, ki se je ne prestopa. Nikoli.

Ameriški odnos do Palestine je bil vselej dvoličen, zavit v laži in sprenevedanje. A dokler se je morala administracija posluževati laži in zavajanj, je bilo vsaj upanje. Če mora vodja lagati, da upraviči zločin, je to znak, da ljudje niso do konca brezbrižni.

V Trumpovem svetu pa vodja odkrito in brez zadržkov napove brutalni zločin. Zakaj? Ker ve, da je njegovim podpornikom moralni kompas do konca odpovedal.

Samo popolnim moralnim bankotirancem je mogoče prodati idejo, da bi bilo 2 milijona ljudi najbolje pregnati drugam, potem ko si jih oropal zemlje in lastnine, jih več desetletij dehumaniziral v največjem koncentracijskem taborišču na svetu, jim z neštetimi segregacijskimi zakoni iz leta v leto krčil pravice in ubijal vsako upanje na znosnejšo prihodnost, vsak njihov poskus upora kaznoval desetkratno, ne le na krivcih, ampak kot Jahve, "še na sinovih in na sinov sinovih, na tretjih in na četrtih", ko si z večmesečnim bombandiranjem pomoril desettisoče in jim domove spremenil v ruševine, za veliki finale pa bi jih še dokončno pregnal, njihovim krvnikom pa na ruševinah zgradil luksuzno riviero.

Ko lahko vodja tako sprevrženo idejo vrže v javnost, in ne konča za jajca obešen na kandelabru, je upanja za dolgo časa konec.